11. člen
(letni dopust)
(1)
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovne uspešnosti, delovnih pogojev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti.
(2)
Javnemu uslužbencu pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:
do 3 let delovne dobe | 16 dni, |
nad 3 do 7 let delovne dobe | 17 dni, |
nad 7 do 10 let delovne dobe | 18 dni, |
nad 10 do 15 let delovne dobe | 20 dni, |
nad 15 do 20 let delovne dobe | 22 dni, |
nad 20 do 25 let delovne dobe | 23 dni, |
nad 25 let delovne dobe | 24 dni. |
(3)
Za zahtevnost dela pripada javnim uslužbencem, ki so razporejeni na delovna mesta v:
VII/2. tarifnem razredu | 5 dni, |
VII/1. tarifnem razredu | 4 dni, |
VI. tarifnem razredu | 3 dni, |
Ostalih tarifnih razredih | 2 dni. |
(4)
Javnemu uslužbencu se letni dopust poveča največ za skupaj največ tri dni zaradi delovnih pogojev:
-
za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi oziroma pod vplivom vremenskih razmer;
-
direktorju, namestniku in pomočniku direktorja ter vodjem organizacijskih in poslovnih enot;
-
za delo po razporedu in v izmenah.
(5)
Javnemu uslužbencu se poveča dopust za en dan za vsakega otroka do 15. leta starosti.
(6)
Glede na delovno uspešnost pripadajo javnemu uslužbencu največ trije dnevi letnega dopusta.
(7)
Javnemu uslužbencu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se letni dopust poveča za sedem dni.
(8)
Javnemu uslužbencu z najmanj 60 % telesno okvaro ter delovnemu invalidu, javnemu uslužbencu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadetega otroka, se letni dopust poveča za pet dni.
(9)
Javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, se letni dopust poveča za pet dni.