na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS sklep II DoR 21/2016 - dopuščena revizija - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - v...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
9.2.2012
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba II Ips 835/2009
INTERNA OZNAKA
VS0015009
SENAT, SODNIK
SIMILARDOCS
Sodba II Ips 694/2008 ^^^ Sodba in sklep II Ips 751/2009 ^^^ VSL sodba I Cp 258/2001
INSTITUT VSRS
varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – svoboda izražanja – povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost izdajatelja časopisa - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – medijska osebnost - objava fotografij v medijih – višina odškodnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi sodbe – obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Revizija se zavrne.
JEDRO
V konkretnem primeru ni mogoče govoriti o pravno zavarovanem interesu javnosti, da bi tožnico opazovala v medijih, kako je bila na skrivaj posneta gola, ko je v odmaknjeni naravi na dopustu z družino. Toženka z objavo spornih fotografij ni uresničevala svobode novinarskega izražanja (39. člen URS), temveč je zasledovala zgolj željo po senzaciji.
Revidentka sodišču druge stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do pritožbenih očitkov glede obstoja duševnih bolečin. Gre namreč le za ponovitev navedb, ki jih je toženka podala že na prvi stopnji in je nanje tudi dobila odgovor. Ker se s temi razlogi toženka v pritožbi ni konkretno soočila, takšno postopanje ne terja odgovora pritožbenega sodišča, ki bi presegal sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje. Poleg tega je iz argumentov izpodbijane sodbe mogoče razbrati miselno pot, na podlagi katere je pritožbeno sodišče prišlo do zaključka o neutemeljenosti omenjenih pritožbenih navedb.
Revidentka sodišču druge stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do pritožbenih očitkov glede obstoja duševnih bolečin. Gre namreč le za ponovitev navedb, ki jih je toženka podala že na prvi stopnji in je nanje tudi dobila odgovor. Ker se s temi razlogi toženka v pritožbi ni konkretno soočila, takšno postopanje ne terja odgovora pritožbenega sodišča, ki bi presegal sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje. Poleg tega je iz argumentov izpodbijane sodbe mogoče razbrati miselno pot, na podlagi katere je pritožbeno sodišče prišlo do zaključka o neutemeljenosti omenjenih pritožbenih navedb.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.