Uredba o odpadkih

Kadar merila za prenehanje statusa odpadka niso določena s posebnim predpisom iz 3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe, poleg vsebine iz 41. člena te uredbe, za vsak primer predelave odpadkov iz 3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe in za vsako predelano snov ali predmet določi merila za prenehanje statusa odpadka v skladu s prvim odstavkom 8.a člena te uredbe, ki morajo biti izpolnjena, da predelana snov ali predmet preneha biti odpadek.

Ministrstvo v primeru iz prejšnjega odstavka določi merila iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe na podlagi mnenja z opredelitvami meril iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe, ki ga izda ministrstvo, pristojno za posamezno vrsto proizvodov, v skladu s predpisi o delovnem področju ministrstev (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo, pristojno za posamezno vrsto proizvodov), ali organizacija, ki je na podlagi predpisov, ki urejajo proizvode, za to pristojna (v nadaljnjem besedilu: pristojna organizacija).

Ministrstvo, pristojno za posamezno vrsto proizvodov, ali pristojna organizacija v mnenju opredeli merila iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe skladno s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto proizvoda.

Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe določi nabor onesnaževal in dopustne vsebnosti teh onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe na podlagi analize izlužkov.

Analizo izlužkov iz prejšnjega odstavka izdela oseba z akreditacijo po SIST EN ISO/IEC 17025 na podlagi analize izlužkov izhodiščnih parametrov ali izhodiščnih in dodatnih izhodiščnih parametrov, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, ter v skladu z navodili za določitev onesnaževal, ki so sestavni del priloge 5 te uredbe, na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe.

Za spremljanje izlužkov onesnaževal za čas nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe določi na podlagi predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta obveznost izvajanja analiz izlužkov enkrat letno. Če se v enem koledarskem letu namesti ali vgradi več kot 5 000 ton predelane snovi ali predmeta, je treba za vsakih nadaljnjih 5 000 ton nameščene ali vgrajene predelane snovi ali predmeta izdelati še po eno analizo izlužka. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru, da se v enem koledarskem letu namesti ali vgradi več kot 60 000 ton predelane snovi ali predmeta, izdela največ dvanajst analiz izlužka letno, pri čemer se analize enakomerno razporedijo čez koledarsko leto. Analiza izlužkov se izdela po začetku nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje, pri čemer se vzorčenje izvede na lokaciji nameščanja ali vgradnje po 48 urah po izvedenem nameščanju ali vgradnji predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje. Če analiza izlužkov iz prejšnjega stavka pokaže, da so v okoljevarstvenem dovoljenju določene dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta presežene, mora imetnik okoljevarstvenega dovoljenja prenehati nameščanje ali vgradnjo predelane snovi ali predmeta, ki bo uporabljen v zunanjem okolju in izpostavljen atmosferskim vplivom. O tem mora nemudoma obvestiti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja, ter iz zunanjega okolja takoj začeti odstranjevanje dela predelane snovi ali predmeta, za katere je analiza izlužkov pokazala presežene dopustne vsebnosti onesnaževal.

Predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje izdela oseba iz petega odstavka tega člena na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe. Če oseba iz petega odstavka tega člena na podlagi analize izlužkov ugotovi, da nobeden od parametrov onesnaževal iz priloge 5 te uredbe ne presega 30 % od dopustnih vsebnosti onesnaževal glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe, namesto predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta izdela mnenje, v katerem navede, da spremljanje izlužkov onesnaževal v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje ni potrebno.

Analiza izlužkov iz petega odstavka tega člena in predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenje iz sedmega odstavka tega člena morata biti priložena vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.

Če bo vlagatelj vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe napravo za obdelavo odpadkov šele gradil in za predelano snov ali predmet analize izlužkov in predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta za čas njihovega nameščanja ali vgradnje v zunanje okolje ali mnenja, da spremljanje izlužkov onesnaževal v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje ni potrebno, ob vložitvi vloge še ni mogoče izdelati, mora analizo izlužkov iz petega odstavka tega člena in predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenje iz sedmega odstavka tega člena predložiti ministrstvu najpozneje pred začetkom nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje.

Če gre za primer iz prvega odstavka tega člena, pa predelana snov ali predmet ne bosta uporabljena v zunanjem okolju in izpostavljena atmosferskim vplivom, ministrstvo na način, določen v drugem odstavku tega člena, določi merila iz prvega odstavka 8.a člena te uredbe, razen meril iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe.

Predelovalec lahko proda ali preda predelano snov ali predmet iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe, ki mu je status odpadka prenehal na podlagi prvega odstavka tega člena, novemu lastniku le v primeru, če iz analize izlužka iz petega odstavka tega člena in mnenja iz sedmega odstavka tega člena izhaja, da nobeden od parametrov ne presega 30 % od dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe. Ob prodaji ali predaji predelane snovi ali predmeta mora predelovalec novemu lastniku predati tudi izjavo iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, skupaj s kopijo analize izlužka in mnenja iz prejšnjega stavka.

Če predelovalec proda ali preda predelano snov ali predmet v skladu s prejšnjim odstavkom, novemu lastniku ni treba izvajati analize izlužkov vgrajene predelane snovi ali predmeta v skladu s šestim odstavkom tega člena.