Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M 2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani

Prečkanje Kamniške Bistrice se izvede v zakopanem jarku z nadkritjem 1,50 m. Plinovodna cev se zaščiti z betonskim plaščem. Po položitvi cevi se dno in brežine struge zaščitijo s kamnito oblogo.

Prečkanje Radomeljske Mlinščice se izvede z usmerjenim horizontalnim vrtanjem in vodenjem plinovodne cevi pod nivojem urejene struge.

Prečkanja pod drugimi vodotoki se izvedejo z ustrezno zaščiteno cevjo. Struga se po položitvi plinovoda ureja in utrdi s kamnito oblogo v obsegu najmanj 3 m gorvodno in 3 m dolvodno od plinovodne cevi oziroma v celotni širini delovnega pasu. Po potrebi se obnovi ali na novo izdela kamnita obloga tudi nad obstoječim plinovodom M 2.

Teme cevi se izvede v globini najmanj 1,2 m pod dnom struge nižinskega vodotoka oziroma 1,5 m pod dnom hudourniške struge oziroma glede na zahtevo upravljavca. V tej globini cev poteka v razdalji med spodnjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih.

Na območju križanja se dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavaruje. Glede na relativno majhne hitrosti, ki se pojavljajo na območjih prečkanj, se uredijo kamnite zložbe iz kamnov dmin = 20–30 cm v pasu najmanj 3 m gorvodno in dolvodno od območja prečkanja.

Vsako križanje in poseganje v struge vodotokov se izvede tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biotska raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke se upošteva:

ne smejo se poslabšati sedanje odtočne razmere voda (meteornih in površinskih) na celotnem vplivnem območju trase plinovoda;

ne sme se poslabšati vodni režim zaradi predvidenih posegov;

pri poseganju v vodotoke ne smejo nastajati nova erozijska žarišča ter ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnem terenu se dosledno upoštevajo navodila strokovnjakov za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi gradbenega, biološkega in kemičnega utrjevanja;

na koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavi prvotno stanje, območja izkopa se ustrezno zavarujejo pred erozijo. Struge potokov na območjih križanja s plinovodom se uredijo z danes uveljavljeno prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Pri zavarovalnih ukrepih se kar najbolj uporablja naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Posegi v vodotoke potekajo pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda.

Trasa plinovoda se izvede pri vodotokih 1. reda v odmiku 15 m od vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda pa v odmiku 5 m od vodnega zemljišča. Kadar prostorske omejitve tega ne dopuščajo, je dovoljeno plinovod po priobalnem zemljišču speljati tako, da ne zmanjšuje obstoječe trdnosti brežin.

Nobena vodnogospodarska ureditev se ne izvaja med drstjo, ne glede na to, da so ribe izlovljene in vodotoki izpraznjeni. Pred posegom v vodotoke se uskladi časovni načrt izvajanja gradbenih in regulacijskih del s predstavniki pristojne Ribiške družine ter jim omogoči izlov rib na odsekih polaganja plinovoda, shranjevanje ujetih rib med gradnjo in ponovno naselitev izpraznjenih vodotokov po končanih delih. Med gradnjo se prepreči kakršno koli izlivanje tekočin, ki bi spremenilo kemično sestavo vode v obravnavanih vodotokih.