A)
Črpalke:
Na napisnih ploščicah črpalk, ki so gnane preko priključne gredi traktorja, mora biti navedena dovoljena vrtilna frekvenca [min-1] pogonske gredi.
B)
Rezervoarji:
1.
Rezervoarji prostornine nad 200 litrov, morajo imeti na vodostajni skali volumen zaokrožen po 100 litrov.
2.
Rezervoarji za škropivo morajo biti opremljeni z mešali, katerih učinkovitost preprečuje več kot 15% odstopanje koncentracije, izmerjene v skladu s standardom SIST ISO 5682/2. Koncentracija škropiva ne sme odstopati več kot 15% tudi v šobah oziroma na škropilnih letvah ves čas praznjenja rezervoarja.
3.
Premeri nalivnih odprtin morajo imeti naslednje minimalne vrednosti:
----------------------------------------------------------------- Imenski volumen (l) Premer nalivne odprtine (mm) ----------------------------------------------------------------- do 150 150 od 150 do 600 200 preko 600 300 -----------------------------------------------------------------
4.
Rezervoar mora biti opremljen z vodostajnim kazalom, v smislu standarda SIST ISO 9357, ki je z delovnega mesta dobro viden. Če vodostajno kazalo ni dobro vidno iz delovnega mesta, potem mora biti prigrajeno dodatno kazalo napolnjenosti rezervoarja, ki je vidno z delovnega mesta. Vlečeni pršilniki imajo lahko kazalo na levi ali desni strani rezervoarja.
5.
Tolerance za označevanje vodostajnega kazala znašajo:
-
do 20% prostornine imenskega volumna je toleranca 7,5% za vsako črtico na skali,
-
preko 20% prostornine pa 5%.
Dopustna napaka vodostajne skale znaša 1%.
6.
Rezervoarji morajo biti taki, da se jih lahko v vodoravnem položaju naprave popolnoma izprazni.
7.
Rezervoarji škropilnic in pršilnikov morajo imeti takšno izpustno odprtino, dostopno vsaj z ene strani, ki omogoča izpraznjenje tehničnega ostanka škropiva iz rezervoarja v manj kot 5 min. Rezervoar je takrat izpraznjen, ko na dnu ni več videti strnjene tekočine (lužice).
8.
Ostanki škropiva morajo biti preko izpustne odprtine v celoti ulovljeni, in ne smejo priti v stik z uporabnikom ali z elementi naprave (npr. z nosilnim okvirjem).
9.
Če so naprave izdelane za delo na nagnjenih terenih, potem tehnični ostanki škropiva, določeni po standardu SIST ISO 13440, ne smejo prekoračiti, pri rezervoarjih do 400 litrov prostornine 4%, pri večjih rezervoarjih pa 3% imenske prostornine rezervoarja, v vseh možnih legah.
10.
Pri napravah z imensko prostornino rezervoarja več kot 200 l mora biti omogočeno čiščenje sesalnega filtra, ne da bi izteklo več tekočine, kot je volumen ohišja filtra in sesalne cevi.
C)
Filtri:
1.
Minimalne globine sit, ki se merijo od gornjega roba sita do dna sita, so naslednje:
----------------------------------------------------------------- Imenski volumen rezervoarja (l) Globina sita (mm) ----------------------------------------------------------------- do 150 60 od 150 do 400 100 od 400 do 600 200 nad 600 250 -----------------------------------------------------------------
2.
Naprave morajo imeti sesalni filter z mero okenc največ 0,5 mm.
3.
Zamašitev centralnega tlačnega filtra mora biti opazna iz delovnega mesta.
4.
Če so naprave opremljene istočasno s cevovodnimi in šobnimi filtri, morajo imeti cevovodni filtri mero okenca enako ali manjšo kot je mera šobnega filtra.
5.
Koš na sesalni cevi za polnjenje rezervoarja mora imeti zaščitno sito oziroma mrežo z mero okenc največ 2 cm.
D)
Krmilne naprave:
1.
Priključki za škropljenje z gibkimi cevmi morajo biti izvedeni tako, da se cev ne more prepogniti.
2.
Rotor puhala mora imeti mehanizem za vklop in izklop.
3.
Naprave morajo imeti mehanizme, ki preprečujejo, da iz posamezne šobe po zaprtju ne izteče več kot 2 ml škropiva po standardu SIST ISO 6686.
4.
Tlačni regulator mora vzdrževati konstanten tlak pri stalni vrtilni hitrosti pogona naprave. Tudi pri izključitvi in ponovni vključitvi naprave mora tlak doseči nastavljeno vrednost. Če med delovanjem nastavimo drugačen tlak, mora tlačni regulator omogočati nastavitev prvotnega tlaka. Odstopanja pri tem ne smejo presegati 5%.
5.
Naprave, ki nanašajo nespremenljiv odmerek, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
-
Sprememba odmerka med delom, ki nastane zaradi spremembe delovnih pogojev, ne sme biti, 5 sekund po nastanku spremembe, večja od 10% srednjega odmerka pri mirovanju. Za spremembo delovnih pogojev se šteje odpiranje in zapiranje cevovodov do šob na škropilnih letvah, spreminjanje vozne hitrosti med delom in med zapiranjem in odpiranjem cevovodov in zapiranje posameznih delov škropilnih letev.
-
Spremenjeni odmerek, zaradi spremenjene vozne hitrosti, mora doseči konstantno vrednost največ 5 sekund po spremembi vozne hitrosti.
-
Pri ponovnih nastavitvah enakega odmerka, ne sme koeficient variacije, izračunan iz sedmih ponovitev presegati 3%.
-
Pri konstantni vrtilni frekvenci priključne gredi in enakomerni vozni hitrosti med delom, sme znašati največji odstopek od povprečnega odmerka (l/ha) največ 5%.
-
Za odstopanja izmerjenega dejanskega odmerka (l/ha) oziroma volumskega pretoka (l/min) od vrednosti navedenih v šobnih tabelah, grafikonih ali iz tehničnih podatkov, veljajo naslednje tolerance:
-
srednji odstopek 6%,
-
variacijski koeficient 3%.
6.
Največja dopustna napaka delovnih merilnikov za odmerek znaša največ 5% od dejanske vrednosti.
E)
Manometri:
1.
Škropilnice in pršilniki, ki nadtlačno obratujejo, morajo biti opremljene z manometrom za določanje delovnega tlaka. Manometer mora prikazovati delovni tlak tudi v primeru zamašitve centralnega tlačnega filtra.
2.
Manometer mora biti vsaj kakovostnega razreda 2,5 po standardu SIST EN 837-1.
3.
Manometer z nelinearno skalo ali s kazalcem, ki je vrtljiv več kot za 3600, mora v območju delovnih tlakov dosegati vsaj kakovostni razred 2,5 po standardu SIST EN 837-1.
4.
Premer ohišja manometra mora biti najmanj 60 mm.
F)
Škropilne letve:
1.
Pri vseh višinskih nastavitvah ne smejo biti sestavni deli naprav neposredno poškropljeni. Izjemoma je to dopustno, kadar je to funkcijsko ali tehnično potrebno in ne vodi do kapljanja škropiva.
2.
Škropilnice in pršilniki morajo biti izdelani tako, da se smer in oblika curka lahko nastavi s standardnimi pomagali, kot so npr. oznake, zaskočniki in nastavitveni merilniki.
3.
Škropivo mora biti ves čas škropljenja, do izpraznjenja rezervoarja, tako razdeljeno, da nihanja hektarskega odmerka (l/ha) ne presežejo 10% povprečnega odmerka.
G)
Dodatne naprave:
1.
Naprave morajo imeti dodaten rezervoar za vodo s prostornino najmanj 10% imenske prostornine rezervoarja naprave, ali pa tolikšno, da se z njo razredči tehnični ostanek za najmanj 10-krat. Količina razredčljivega tehničnega ostanka mora biti podana v navodilih.
2.
Dodatni rezervoar mora biti tako priključen, da omogoča spiranje cevi pri polnem rezervoarju škropiva, redčenje razredčljivega dela tehničnega ostanka škropiva in spiranje zunanje površine naprave.
3.
Te naprave morajo imeti priključek z notranjim navojem R 1/4 za testiranje manometra. Če je navoj priključka drugačen, je potrebno zagotoviti ustrezni nastavek.
4.
Med črpalko in tlačnim regulatorjem mora biti priključek, ki omogoča priključitev merilnika pretoka brez snemanja cevi. Za meritev je potrebno zagotoviti nastavek s cevnim priključkom 1“.
A)
Šobe:
1.
Odstopki volumskega pretoka posameznih šob, ki tvorijo sestavljen curek, se lahko pri istovrstnih šobah gibljejo v mejah (5% od povprečnega pretoka vseh šob.
2.
Če na škropilnih letvah, na katerih so nameščene šobe, ni dodatnih naprav za zmanjševanje odnašanja škropiva (podpora z zračnim tokom...) potem ne sme biti 10% volumetrični premer kapljic manjši od 115 µm.
B)
Manometri:
Razdelek na skali manometra do tlaka 5 barov mora biti najmanj 0,2 bara.
C)
Škropilne letve:
1.
Pri naletu na oviro, ki se nahaja na oddaljenosti 90 do 100% polovice delovne širine od sredine koloteka traktorja, se morajo škropilne letve do 10 m delovne širine, pri vožnji naprej s hitrostjo najmanj 4 km/h, odmakniti nazaj brez poškodb. Po sprostitvi se morajo škropilne letve same vrniti v prvotni položaj.
2.
Pri naletu na oviro, ki se nahaja na oddaljenosti 90 do 100% polovice delovne širine od sredine koloteka traktorja, se morajo škropilne letve nad 10 m delovne širine, pri vožnji naprej s hitrostjo najmanj 4 km/h, odmakniti nazaj, in pri vožnji nazaj s hitrostjo najmanj 2 km/h odmakniti naprej, vsakokrat brez poškodb. Po sprostitvi se morajo škropilne letve same vrniti v prvotni položaj.
3.
Delovna širina se mora ravnati po običajnih širinah strojev za obdelavo tal in varstvo rastlin (2 m, 2,25 m, 2,5 m, 3 m, 3,33 m) in mora znašati celoštevilčni mnogokratnik teh širin.
4.
Škropilne letve se mora vključiti in izključiti najmanj v 2 delih.
5.
Posamezni deli škropilnih letev ne smejo presegati širine 4,5 m.
6.
Škropilne letve morajo biti izdelane tako, da jih lahko ena oseba nastavlja na ustrezno višino nad posevkom, pri čemer ne sme biti potrebna sila večja od 500 N.
7.
Višina šob nad tlemi mora biti nastavljiva v območju najmanj 1 m, pri čemer mora biti minimalna razdalja do ciljne površine prilagojena tipu šob. Pri posevkih, ki so višji od 1 m mora biti območje nastavljivosti najmanj 1,2 m. Za nošene, tritočkovno vpete naprave, se upošteva srednja višina, pri višini spodnjih drogov priključnega sistema 50 cm nad tlemi.
8.
Škropilne letve preko 10 m delovne širine, morajo imeti na konceh varovalne mehanizme za preprečitev poškodb šob pri udarjanju ob tla (npr. z drsnikom).
9.
Če so šobe nameščene na letvah, je potrebno izmeriti prečno razdelitev škropiva po standardu SIST ISO 5682/2 na testirni mizi z 10 cm širokimi kanali. Pri predpisanem tlaku in višini škropljenja ne sme vrednost koeficienta variacije presegati 7%, pri drugih tlakih in višinah pa 9%. Višina je lahko najmanj 20 cm in največ 90 cm. Pri šobah s prekrivanjem curkov velja ta zahteva samo za področje popolno prekritih curkov.
10.
Škropilne letve, delovne širine preko 10 m, morajo biti opremljene z gibljivim mehanizmom (npr. nihalno obešene škropilne letve), ki omogoča vodenje škropilnih letev vzporedno s tlemi.
A)
Šobe:
1.
Šobe se morajo dati posamično zapirati.
2.
Odstopi volumskega pretoka posameznih šob, ki tvorijo sestavljen curek, se lahko pri istovrstnih šobah gibljejo v mejah ±10% od povprečnega pretoka vseh šob.
3.
Omogočeno mora biti zajetje izbrizganega škropiva oziroma tekočine posamezne šobe. Če ni mogoče neposredno uporabiti cevi 3/4“, je potrebno zagotoviti ustrezne tesne nastavke.
B)
Puhalo:
1.
Imenski pretok zraka pri delovanju puhala ne sme odstopati od dejanskega za več kot 10%. Napaka pri meritvi pretoka lahko znaša največ 5%.
2.
Zračni tok puhala mora biti simetričen, glede na največje hitrosti na levi in desni strani naprave. Hitrost zračnega toka v primerjalnih točkah ne sme odstopati za več kot 10% od povprečne hitrosti. Točke merjenja ležijo na navpični ravnini, levo in desno od sredine stroja na bočnih oddaljenostih, podanih v 6. točki tega odstavka in do višine 3 m s korakom 25 cm, in od treh metrov do predpisane delovne višine s korakom po 50 cm. Hitrosti se merijo v smeri zračnega toka.
3.
Pršilniki morajo biti narejeni tako, da lahko ena oseba usmerja škropilne curke ali pršilne oblake v različno oblikovane habituse, ne glede na gojitveno obliko nasada.
4.
Pršilniki morajo biti izvedeni tako, da se lahko vsaka polovica posamično zapira.
5.
Pršilniki morajo biti narejeni tako, da dosežejo predpisano delovno širino in višino na obeh straneh pri pršenju ali škropljenju, neodvisno od števila vrst.
6.
Dovoljene največje hitrosti zračnega toka iz pršilnika so:
----------------------------------------------------------------- Kultura Hitrost zraka (m/s) Mesto merjenja ----------------------------------------------------------------- sadovnjaki 40 0,75 m od sredine stroja vinogradi 30 0,6 m od sredine stroja hmeljišča 40 1.0 m od sredine stroja -----------------------------------------------------------------
7.
V navodilih morajo biti podane take nastavitve puhala za različne kulture, da ne more biti presežena največja dovoljena hitrost.
C)
Manometri:
Razdelek na skali manometra mora biti v merilnem območju do 20 barov najmanj 1 bar, nad 20 barov pa najmanj 2 bara.