12. člen
(nedostopnost biološkega materiala)
(1)
Če vzorec biološkega materiala ni več dostopen pri mednarodnemu depozitarnemu organu, v katerem je bil deponiran, in ni prenesen v kakšen drugi priznani mednarodni depozitarni organ, pri katerem bi bil dostopen, se šteje, da izum v patentni prijavi ni opisan po drugem odstavku 87. člena zakona, razen če so izpolnjeni pogoji:
a)
da deponent v treh mesecih od dneva, ko je prejel obvestilo depozitne ustanove, da je postal prvotno deponirani biološki material nedostopen, znova deponira vzorec tega biološkega materiala;
b)
da deponent pri ponovnem deponiranju priloži podpisano izjavo, da je ponovno deponirani biološki material enak tistemu, ki je bil prej deponiran;
c)
da urad v štirih mesecih po ponovnem deponiranju prejme izvod potrdila o deponiranju vzorca biološkega materiala, ki ga izda depozitna ustanova in ki vsebuje številko patentne prijave oziroma patenta, na katerega se nanaša depozit.
(2)
Če je razlog nedostopnosti biološkega materiala njegova nevitalnost, ga je treba znova deponirati pri istem mednarodnem depozitarnem organu, pri katerem je bil prej deponiran, če pa je razlog drugačen, se sme biološki material deponirati tudi pri kakšnem drugem mednarodnem depozitarnem organu.
(3)
Če je mednarodni depozitarni organ, pri katerem je bil biološki material prvotno deponiran, izgubil status mednarodnega depozitarnega organa, ali če kot mednarodni depozitarni organ neha delovati na področju konkretne vrste biološkega materiala ali popolnoma, deponent pa v šestih mesecih ni bil obveščen o nastali spremembi, se trimesečni rok iz točke a) prvega odstavka tega člena šteje od dneva objave te spremembe v uradnem glasilu urada.