20. člen
(vzorčenje)
(1)
Vzorčevalci so:
-
naročnik ugotavljanja skladnosti;
-
vzorčevalec organizacije za ugotavljanje skladnosti; ali
-
inšpektor, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor).
(2)
Vzorčenje obsega:
-
ugotovitev količine žgane pijače, ki ga predstavlja vzorec;
-
poenotenje vzorca;
-
nalivanje v embalažo in pečatenje.
(3)
Vzorec žgane pijače predstavlja vso pijačo, ki predstavlja eno serijo ali lot proizvodnje in ima eno identifikacijsko številko.
(4)
Poenotenje vzorca pomeni odvzem takšne količine žgane pijače, da vzorec predstavlja povprečje celotne količine žgane pijače v eni seriji ali lotu proizvodnje (celotna količina žgane pijače se pred vzorčenjem homogenizira). Če je žgana pijača, ki predstavlja vzorec v več posodah, se mora vzorec vzeti tako, da se iz vsake posode odvzame sorazmerno količino. Če je žgana pijača ustekleničena, vzorčevalec naključno izbere steklenice.
(5)
Vzorčevalec vzame najmanj tri vzorce (3x0,75l ali več), ki se zapečatijo. Pečatenje vzorcev opravi predstavnik organizacije za ugotavljanje skladnosti ali pristojni inšpektor ob vzorčenju žgane pijače.
(6)
Če je vzorčil naročnik ugotavljanja skladnosti, opravi pečatenje vzorcev predstavnik organizacije za ugotavljanje skladnosti, ko mu naročnik ugotavljanja skladnosti dostavi vzorec.
(7)
En zapečaten vzorec obdrži naročnik ugotavljanja skladnosti, drugi zapečaten vzorec se analizira, tretji zapečaten vzorec pa hrani organizacija za ugotavljanje skladnosti še najmanj tri leta po opravljeni analizi.
(8)
Če organizacija za ugotavljanje skladnosti na podlagi vzorčenja in preverjanja skladnosti s tehnično dokumentacijo ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za geografsko označbo žgane pijače naročniku izda poročilo o skladnosti žgane pijače z geografsko označbo s tehnično dokumentacijo (v nadaljnjem besedilu: poročilo).