10. člen
(transakcije posojanja vrednostnih papirjev in podobne pogodbe)
(1)
Kadar zavarovalnice določajo kapitalske zahteve za posojanje vrednostnih papirjev ali najemanje posojil in pogodbe o začasni prodaji ali začasnem odkupu, vključno z likvidnostnimi zamenjavami, bi morale upoštevati priznanje izmenjanih postavk v bilanci stanja v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L št. 335 z dne 17. decembra 2009, str. 1) zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES ter Uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) (Omnibus II) (UL L št. 153 z dne 22. maja 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Solventnost II). Prav tako bi morale upoštevati pogodbene pogoje in tveganja, ki izhajajo iz transakcije ali pogodbe.
(2)
Če posojeno sredstvo ostaja v bilanci stanja zavarovalnice in prejeto sredstvo ni priznano, zavarovalnice:
a)
uporabijo ustrezne podmodule tržnega tveganja za posojeno sredstvo;
b)
vključijo posojeno sredstvo v izračun kapitalske zahteve za tveganje neplačila nasprotne stranke za izpostavljenosti tipa 1 iz 199. člena Delegirane uredbe (v nadaljnjem besedilu: Izpostavljenost tipa 1), pri čemer morajo upoštevati zmanjševanje tveganja, ki ga zagotavlja prejeto sredstvo, če se priznava kot zavarovanje s premoženjem v skladu z zahtevami iz 214. člena Delegirane uredbe.
(3)
Če je prejeto sredstvo priznano in posojeno sredstvo ne ostane v bilanci stanja zavarovalnice, zavarovalnice:
a)
za prejeto sredstvo uporabijo ustrezne podmodule tržnega tveganja;
b)
posojeno sredstvo upoštevajo v izračunu kapitalske zahteve za tveganja neplačila nasprotne stranke za Izpostavljenosti tipa 1 na podlagi bilančne vrednosti posojenega sredstva ob izmenjavi, če pogodbeni pogoji in pravni predpisi v primeru insolventnosti posojilojemalca povzročajo tveganje, da posojeno sredstvo ne bo vrnjeno, čeprav je bilo prejeto sredstvo vrnjeno.
(4)
Če sta posojeno in prejeto sredstvo priznana v bilanci stanja v skladu z Direktivo Solventnost II, zavarovalnice:
a)
uporabijo ustrezne podmodule tržnega tveganja za posojeno in izposojeno sredstvo;
b)
vključijo posojeno sredstvo v izračun kapitalske zahteve za tveganje neplačila nasprotne stranke za Izpostavljenosti tipa 1, pri čemer upoštevajo zmanjševanje tveganja, ki ga zagotavlja prejeto sredstvo, če se priznava kot zavarovanje s premoženjem v skladu z zahtevami iz 214. člena Delegirane uredbe.
c)
upoštevajo obveznosti, navedene v svoji bilanci stanja, ki so posledica dogovora o posojilu, v izračunu kapitalske zahteve za podmodul tveganja obrestne mere.