(1)
Za zavarovanje denarnih terjatev se lahko s sklepom dovoli izvršitev odločbe, še preden postane izvršljiva, če bi bilo sicer izterjanje terjatve lahko onemogočeno ali znatno otežkočeno.
(2)
Če gre za obveznosti, ki se prisilno izvršijo samo na predlog stranke, mora predlagatelj verjetno izkazati nevarnost, da bo izterjanje obveznosti onemogočeno ali otežkočeno, organ pa lahko veže izvršbo iz prejšnjega odstavka na pogoj, da se da zavarovanje v skladu z drugim odstavkom 216. člena tega zakona.
(3)
Zoper sklep, izdan na predlog za izvršbo v zavarovanje, je dovoljena posebna pritožba. Pritožba, vložena zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izvršbo v zavarovanje, ne zadrži izvršbe.