(1)
Stranka, ki je popolnoma opravilno sposobna, lahko sama opravlja dejanja v postopku (procesna sposobnost). Za osebo, ki ni procesno sposobna, opravlja dejanja v postopku njen zakoniti zastopnik.
(2)
Pravne osebe ter drugi zavodi in organizacije opravljajo dejanja v postopku po svojih zakonitih zastopnikih oziroma pooblaščenih predstavnikih.
(3)
Zakoniti zastopnik se določi na podlagi zakona ali z aktom, ki ga izda pristojni državni organ na podlagi zakona. Zakoniti zastopnik oziroma predstavnik pravne osebe se določi na podlagi njenih pravil, če ni določen z aktom, ki ga izda pristojni državni organ na podlagi zakona.
(4)
Če organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zakoniti zastopnik osebe, ki je pod skrbništvom, ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju, naznani to skrbstvenemu organu.