(1)
Če ni s posebnim predpisom drugače določeno, lahko dvoje ali več strank skupaj nastopa v isti zadevi. V takem primeru morajo navesti, katera od njih bo nastopala kot njihov skupni predstavnik, ali pa postaviti skupnega pooblaščenca.
(2)
Če poseben pravni predpis ne prepoveduje, lahko organ, ki vodi postopek, naloži s sklepom strankam, ki so udeležene v postopku z istovetnimi zahtevki, naj v določenem roku navedejo, katera od njih jih bo predstavljala, ali pa postavijo skupnega pooblaščenca. Če stranke ne ugodijo takemu sklepu, lahko to določi sam organ, ki vodi postopek. Tak skupni predstavnik oziroma pooblaščenec obdrži to lastnost, dokler stranke ne postavijo drugega. Zoper tak sklep imajo stranke pravico posebne pritožbe, ki pa ne odloži izvršitve.
(3)
Tudi tedaj, kadar je določen skupen predstavnik oziroma pooblaščenec, obdrži vsaka stranka pravico, nastopati kot stranka v postopku, dajati izjave in samostojno vlagati pritožbe in uporabljati druga pravna sredstva.