(1)
Dokler ne bodo izdani posebni predpisi, se bodo uporabljale določbe tega zakona tudi pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznih organov, samostojnih zavodov ali organizacij na podlagi družbenih planov ali predpisov o upravljanju splošnega ljudskega premoženja, razen če je z zakonom ali s kakšnim drugim na zakonu temelječim predpisom drugače določeno. Izjemoma pa se v takih stvareh ne bodo uporabljale določbe o obveznem zaslišanju stranke (7. člen) in tudi ne določbe XI. poglavja tega zakona.
(2)
Kadar se odloča o pravicah ali obveznostih organov, samostojnih zavodov ali organizacij na podlagi predpisov o upravljanju splošnega ljudskega premoženja, se smejo ob pogojih, ki so določeni v posebnih predpisih, pravnomočne odločbe odpravljati, razveljavljati ali spreminjati tudi izven primerov, ki so določeni v XV. in XVI. poglavju tega zakona.
(3)
Ko odloča o pritožbi v stvareh iz prejšnjih odstavkov, organ druge stopnje ne sme spremeniti odločbe prve stopnje zaradi tega, ker misli, da je organ prve stopnje nesmotrno uporabil pravico prostega preudarka.