(1)
Če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, sme organ, ki vodi postopek, odrediti, da se s silo privede in da trpi s tem zvezane stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 5.000 dinarjev.
(2)
Če priča pride, pa brez opravičenega razloga noče pričati, čeprav je bila opozorjena na posledice odklonitve, se lahko kaznuje v denarju do 5.000 dinarjev; če pa tudi potem noče pričati, se lahko zapre. Zapor traja koliko časa, dokler priča ne izjavi, da je pripravljena pričati, ali dokler ne postane njeno zaslišanje nepotrebno, vendar največ petnajst dni. Sklep o denarni kazni ali o zaporu izda uradna oseba, ki vodi postopek, v soglasju z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o stvari, pri zaprošenem organu pa v soglasju z predstojnikom organa oziroma z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o podobnih stvareh.
(3)
Če priča pozneje opraviči svoj izostanek, odpravi uradna oseba, ki vodi postopek, sklep o kazni ali o stroških. Če je priča pozneje pripravljena pričati, lahko uradna oseba odpravi sklep o kazni.
(4)
Vojaške osebe in pripadniki ljudske milice se ne smejo zapreti, pač je treba o tem, da niso hoteli pričati, obvestiti njihovo pristojno poveljstvo, da jih kaznuje.
(5)
Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko odloči, da mora priča povrniti stroške, ki so nastali zato, ker priča ni prišla ali ker ni hotela pričati.
(6)
Zoper sklep o stroških, o denarni kazni ali o kazni zapora, izdan po tem členu, je dovoljena posebna pritožba.