(1)
Poseben ugotovitveni postopek se izvede, če je to potrebno za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev stvari, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
(2)
Potek ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine posameznega primera uradna oseba, ki vodi postopek; pri tem se mora držati določb tega zakona in predpisov, ki se nanašajo na stvar, za katero gre.
(3)
V teh mejah uradna oseba, ki vodi postopek, zlasti: določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo, in izdaja naloge za njihovo izvršitev; določa, po kakšnem vrstnem redu naj se opravijo posamezna dejanja, in v kakšnem roku, če roki niso predpisani z zakonom; določa ustne obravnave in zaslišanja in vse, kar je v zvezi s tem potrebno; odloča, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili, ter odloča o vseh predlogih in izjavah.
(4)
Uradna oseba, ki vodi postopek, odloči, ali naj se obravnavajo in dokazujejo posamezna sporna vprašanja posebej ali skupaj za vso zadevo.