(1)
Kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari, lahko s svojo odločbo odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje v nov postopek.
(2)
Kadar ugotovi organ druge stopnje pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka, lahko dopolni postopek in odpravi pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po kakšnem zaprošenem organu; če spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnjenem postopku, drugače rešiti stvar, kot pa je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi s svojo odločbo prve stopnje in sam reši stvar.
(3)
Če organ druge stopnje odpravi odločbo prve stopnje, pa ne reši stvari s svojo odločbo, temveč vrne predmet organu prve stopnje v nov postopek, mora organ prve stopnje postopati vseskozi po pripombah organa druge stopnje in izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe.