Zakon o splošnem upravnem postopku (1956)

Če priča ne zna jezika, ki se uporablja v postopku, se zasliši po tolmaču.

Če je priča gluha, se ji postavljajo vprašanja pismeno, če je nema, pa se zahteva od nje, naj pismeno odgovarja. Če se zaslišanje ne more opraviti na ta način, se povabi kot tolmač nekdo, ki se zna s pričo sporazumeti.