(1)
V postopku in pri odločanju morajo organi omogočiti državljanom in organizacijam, da čim laže zavarujejo in dosežejo svoje pravice; pri tem morajo gledati na to, da državljani in organizacije ne uveljavljajo svojih pravic v nasprotju z javnimi koristmi ali v škodo pravic drugih. Organ presoja javno korist v mejah zakona in drugih predpisov v skladu s smernicami, ki jih za uporabo predpisov izda pristojni izvršni svet, republiški svet, ljudski odbor oziroma svet ljudskega odbora.
(2)
Kadar so na podlagi zakona naložene državljanom ali organizacijam z odločbo kakšne obveznosti, se uporabljajo nasproti njim tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so za stranko ugodnejši, če se z njimi doseže namen zakona.