(1)
S poukom o pritožbi se stranki sporoči, ali je zoper odločbo dovoljena pritožba ali ne.
(2)
Če je pritožba dovoljena, je treba v pouku navesti, na koga se stranka lahko pritoži, pri kom in v kakšnem roku vloži pritožbo in koliko znaša taksa za pritožbo, in da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik.
(3)
Če je pouk v odločbi napačen, se lahko ravna stranka po veljavnih predpisih ali pa po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic.
(4)
Če odločba sploh nima pouka ali če je pouk nepopoln, se stranka lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni. V takem primeru teče rok za pritožbo oziroma za sodno tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe.
(5)
Kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da pritožba ni dovoljena ali da je mogoč zoper odločbo upravni spor, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ.
(6)
Kadar zoper odločbo ni dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da se zoper odločbo lahko pritoži, in je vložila pritožbo ter zato zamudila rok za upravni spor, ji teče ta rok od dneva vročitve odločbe, s katero je bila njena pritožba zavržena, če ni stranka že prej začela upravnega spora.