(1)
Organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, je dolžan sprejeti vlogo, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik.
(2)
Uslužbenec, ki sprejme vlogo, mora vložniku na njegovo ustno zahtevo potrditi prejem. Za tako potrdilo se ne plača taksa.
(3)
Če organ ni pristojen za sprejem pismene vloge oziroma sporočila na zapisnik, opozori njegov uslužbenec na to vložnika in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uslužbenec dolžan to storiti. Če organ spozna, da ni pristojen za tako vlogo, izda sklep, s katerim jo zavrže zaradi nepristojnosti.
(4)
Če dobi organ po pošti vlogo, za katero ni pristojen, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ je zanjo pristojen, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu in sporoči to stranki. Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, ali če ugotovi, da je zanjo pristojno sodišče, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki.
(5)
Zoper sklep po tretjem ali četrtem odstavku tega člena je dovoljena posebna pritožba.