(1)
Da bi se stvar pravilno rešila, sme organ druge stopnje ob reševanju pritožbe v mejah zahtevka, ki je bil postavljen v postopku na prvi stopnji, spremeniti odločbo prve stopnje v korist pritožnika, čeprav zahtevek ni bil postavljen v pritožbi, če se s tem ne posega v pravico koga drugega.
(2)
Z enakim namenom lahko organ druge stopnje ob reševanju pritožbe spremeni odločbo prve stopnje v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 262., 267. in 268. členu tega zakona.