(1)
Spis se mora vročiti osebno tistemu, kateremu je namenjen, kadar je taka vročitev predpisana s tem zakonom ali z drugim predpisom, kadar začne teči od dneva vročitve rok, ki se ne more podaljšati, ali kadar to posebej odredi organ, ki je odredil vročitev. Da je spis osebno vročen odvetniku, se šteje tudi tedaj, če se izroči njegovemu nameščencu v odvetniški pisarni.
(2)
Če tistega, ki mu je treba spis osebno vročiti, ni najti v stanovanju, poslovnem prostoru ali delavnici ali če v odvetniški pisarni ni najti niti nameščenca, poizve vročevalec, kdaj in kje bi ga mogel najti, in mu pri kateri od oseb, navedenih v 84. členu tega zakona, pusti pismeno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju oziroma na delovnem mestu, da sprejme spis. Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki mu je treba spis vročiti, ravna tako, kot je predpisano v 86. členu tega zakona; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.
(3)
S tem, da se vroči spis zakonitemu zastopniku, pooblaščencu ali pooblaščencu za vročitve (89. člen), se šteje, da je vročen sami stranki.