(1)
V zapisnik se vpiše: ime organa, ki opravlja dejanje, kraj, dan in ura dejanja in zadeva, v kateri se opravlja, ter imena uradnih oseb, navzočih strank in njihovih zastopnikov ali pooblaščencev.
(2)
Zapisnik mora obsegati natančno in kratko potek in vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same stvari, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine, ki so bile v kakršenkoli namen uporabljene na ustni obravnavi. Če je treba, se te listine priložijo zapisniku.
(3)
Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločbo, se zapišejo v zapisnik čim natančneje, če je treba, pa tudi dobesedno. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.
(4)
Če se opravi kakšno zaslišanje po tolmaču, se navede, v katerem jeziku je zaslišani govoril in kdo je bil tolmač.
(5)
Zapisnik se piše med opravljanjem uradnega dejanja. Če se dejanje ne more končati isti dan, se vsak dan posebej vpiše v isti zapisnik tisto, kar je bilo tisti dan napravljeno, in to po predpisih podpiše.
(6)
Če se dejanje, o katerem se piše zapisnik, ne more opraviti zdržema, se v zapisniku navede, da je bilo prekinjeno.
(7)
Če se med dejanjem napravijo ali preskrbijo načrti, skice, risbe, fotografije in temu podobno, se overijo in priključijo zapisniku.
(8)
S predpisi se lahko določi, da se v določenih stvareh lahko piše zapisnik tudi v obliki knjige ali kakšne drugačne evidence.