(1)
Zvezni, republiški, pokrajinski, oblastni ali okrajni organ ne more posamezne upravne stvari prevzeti iz pristojnosti republiškega, pokrajinskega, oblastnega, okrajnega ali občinskega organa in je rešiti sam, razen če mu zakon izrečno daje to pravico.
(2)
Organ, ki je pristojen za odločanje v posamezni upravni stvari, sme samo po izrečenem zakonskem pooblastilu odločanje v tej stvari prenesti na kakšen drug organ.
(3)
Stvarne in krajevne pristojnosti stranke ne morejo spremeniti z dogovorom.