Poglavje 2.01. Kredit in valuta
Banka pristaja, da bo posodila kreditojemalcu pod pogoji, ki jih določa ali na katere se sklicuje ta pogodba. vsoto trideset milijonov dolarjev (30.000.000 USD).
Poglavje 2.02. Izplačila in posebni račun
(a)
Razpoložljiva vsota se občasno izplačuje v skladu z določbami iz Dodatka 2 k tej pogodbi za preteklo porabo (oziroma prihodnjo, če se banka tako dogovori) v zvezi z upravičenimi stroški za potrebno blago, dela in storitve za projekt, ki se financirajo iz sredstev kredita, in v zvezi z drugimi obremenitvami kredita.
(b)
Kreditojemalec bo za namene projekta odprl in vzdrževal poseben depozitni račun ("posebni račun") pri komercialni banki, ki bo za banko sprejemljiva. Ta račun bo denominiran v dolarjih pod pogoji, ki bodo zadovoljivi za banko, in bo vključeval ustrezno zaščito pred pobotom, rubežem ali zaplembo. Izplačila na posebni račun in plačila iz tega računa bodo opravljena v skladu z določbami Dodatka 4 k tej pogodbi. Kreditojemalec bo poskrbel, da bodo morebitne obresti, ki bi nastale na posebnem računu, vpisane v dobro ločenega računa na ime kreditojemalca.
Poglavje 2.03. Rok črpanja
Kreditojemalčeva pravica do izplačil iz razpoložljive vsote poteče 30. junija 1998 ali na kak kasnejši datum, ki ga določi banka. Banka mora o morebitnem kasnejšem datumu takoj obvestiti kreditojemalca.
Poglavje 2.04. Zahtevki za izplačila
(a)
Zahtevke za izplačila mora banki predložiti zastopnik kreditojemalca, ki je določen v poglavju 10.02 ali v skladu z njim. Vsak predloženi zahtevek za izplačilo mora biti v skladu s Priročnikom EBOR o izplačilih in mora biti predložen v tam predpisani obliki, banki pa ga je treba izročiti vsaj petnajst (15) delovnih dni pred predlaganim datumom valutacije izplačila. Vsak zahtevek za izplačilo mora biti za banko vsebinsko sprejemljiv in ga morajo spremljati dokumenti in druga dokazila, ki po obliki in vsebini banko prepričajo, da je kreditojemalec upravičen do izplačila ustreznih sredstev iz razpoložljive vsote in da se bo izplačilo uporabljalo izključno za projekt, določen v tej pogodbi.
(b)
Z izjemo zadnjega izplačila, izplačila v okviru dela B projekta iz Dodatka 1, ali če se banka ne dogovori
drugače, bodo razpoložljive vsote izplačane v vsotah, ki ne bodo manjše od 100.000 USD.
Poglavje 2.05. Valuta izplačil
(a)
Če se banka ne dogovori drugače, bo izplačila opravila v valuti kredita v vsoti, ki bo enakovredna izdatkom, ki se financirajo iz sredstev kredita.
(b)
Banka bo izplačila v zvezi z izdatki v valuti kreditojemalca opravila v valuti kredita na podlagi uradnega menjalnega tečaja za komercialne transakcije najmanj dva (2) delovna dneva pred datumom izplačila, če pa tega tečaja ni, na podlagi primernega tečaja, ki ga bo določila banka.
(c)
Če bi kreditojemalec zaprosil za plačilo v kaki drugi valuti od valute kredita, na tem mestu pooblašča banko, da opravi nakup take valute na način, ki se ji zdi primeren. Tako plačilo bo banka opravila na podlagi dejanskih stroškov v valuti kredita, ki jih bo imela pri izpolnitvi te prošnje.
Poglavje 2.06. Pogojna in brezpogojna plačilna obveznost
(a)
Na zahtevo kreditojemalca in pod pogoji, o katerih se bosta kreditojemalec in banka dogovorila, se lahko banka brezpogojno ali pogojno obveže za izplačilo zneskov kreditojemalcu ali drugim v zvezi z izdatki, ki se financirajo na podlagi kredita. Pri brezpogojni plačilni obveznosti na plačilno obveznost banke ne vpliva noben kasnejši začasni odlog ali preklic kredita. Pri pogojni
plačilni obveznosti plačilna obveznost banke preneha takoj ob kakršnem koli začasnem odlogu ali preklicu kredita.
(b)
V primeru brezpogojne plačilne obveznosti bo kreditojemalec banki plačeval provizijo za to obveznost v višini 1% od glavnice, za katero velja brezpogojna plačilna obveznost. Provizija za brezpogojno plačilno obveznost se bo plačevala namesto provizije, ki bi sicer veljala za znesek take brezpogojne plačilne obveznosti v skladu s poglavjem 2.08(a) te pogodbe. Provizija se bo od datuma nastanka brezpogojne plačilne obveznosti pripisovala glavnici, za katero ta obveznost velja in ki bo občasno neporavnana, in bo sorazmerno razdeljena ob upoštevanju leta, ki ima 360 dni, na dejansko število dni, ki pretečejo v pripadajočem obdobju. Provizija za brezpogojno plačilno obveznost bo plačljiva na vsak datum plačila obresti, začenši s prvim datumom plačila obresti, ki sledi izdaji dokumenta o brezpogojni plačilni obveznosti.
Poglavje 2.07. Obresti
Obresti na kredit se določajo in plačujejo takole:
(a)
Glavnica kredita, ki se občasno izplačuje in ne odplača, se v pripadajočem obdobju obrestovanja obrestuje po ustrezni obrestni meri, ki se izračuna v skladu s tem poglavjem:
(b)
Obresti se pripisujejo dnevno in so sorazmerno porazdeljene na podlagi leta, ki ima 360 dni, na dejansko število dni vključno s prvim, ne pa tudi zadnjim dnem ustreznega obdobja obrestovanja ter zapadejo v plačilo in so plačljive na datum plačila obresti ob koncu ustreznega obdobja obrestovanja.
(c)
Obrestna mera bo vsota marže in ponujene obrestne mere, ki bo navedena na strani 3750 Telerata ob 11.00 uri po londonskem času na ustrezni datum določitve obresti za en mesec, dva meseca, tri mesece, štiri mesece, pet mesecev ali šest mesecev, glede na to katero obdobje je bližje dolžini določenega obdobja obrestovanja (če sta dolžini določenega obdobja obrestovanja enako blizu dve taki obdobji, pa povprečju za ti dve obdobji).
(d)
Na vsak datum določitve obresti bo banka v skladu s predhodno točko (c) določila obrestno mero, ki bo veljala za ustrezno obdobje obrestovanja, in bo o tem takoj obvestila kreditojemalca.
(e)
Če iz kakršnih koli razlogov na kak datum določitve obresti obrestne mere ni možno določiti na podlagi strani 3750 Telerata ali če storitve, ki jih zagotavlja stran 3750 Telerata, niso več dostopne zaradi prenehanja delovanja te službe ali če se banka odloči, da bo prenehala določati obrestno mero na podlagi strani 3750 Telerata, bo banka o tem takoj obvestila kreditojemalca in določila obrestno mero na ustrezni datum določitve obresti na podlagi smiselne uporabe prejšnjega odstavka (c) in ponujenih obrestnih mer, ki jih banki sporočijo tri (3) večje banke, ki poslujejo v valuti kredita na medbančnem trgu v Londonu in jih banka izbere po posvetovanju s kreditojemalcem.
Poglavje 2.08. Provizija za neizkoriščeni del glavnice in začetno končna provizija
(a)
Kreditojemalec bo banki plačeval provizijo za neizkoriščeni del glavnice po polodstotni (0,5%) letni stopnji na razpoložljivo vsoto. Provizija za neizkoriščeni del glavnice bo začela teči šestdeseti (60) dan od datuma
te pogodbe in bo sorazmerno razdeljena na podlagi leta, ki ima 360 dni, na dejansko število dni, ki bodo pretekli v ustreznem obdobju. Provizija za neizkoriščeni del glavnice zapade v plačilo na vsak datum plačila obresti, začenši s prvim datumom plačila obresti, ki sledi datumu, ko začne pogodba veljati.
(b)
V sedmih dneh po datumu, ko začne ta pogodba veljati, bo kreditojemalec plačal banki začetno končno provizijo v višini enega odstotka (1,0%) od zneska kredita. Kreditojemalec pooblašča banko, da v njegovem imenu izplača začetno končno provizijo in jo plača sama sebi.
Poglavje 2.09. Odplačilo
(a)
Kreditojemalec bo odplačal glavnico izplačanega kredita v skladu s temle terminskim načrtom odplačevanja:
-------------------------------------------------- Datum zapadlosti v plačilo Zapadli znesek -------------------------------------------------- 21. marec 1998 1.250.000 21. september 1998 1.250.000 21. marec 1999 1.250.000 21. september 1999 1.250.000 21. marec 2000 1.250.000 21. september 2000 1.250.000 21. marec 2001 1.250.000 21. september 2001 1.250.000 21. marec 2002 1.250.000 21. september 2002 1.250.000 21. marec 2003 1.250.000 21. september 2003 1.250.000 21. marec 2004 1.250.000 21. september 2004 1.250.000 21. marec 2005 1.250.000 21. september 2005 1.250.000 21. marec 2006 1.250.000 21. september 2006 1.250.000 21. marec 2007 1.250.000 21. september 2007 1.250.000 21. marec 2008 1.250.000 21. september 2008 1.250.000 21. marec 2009 1.250.000 21. september 2009 1.250.000 -------------------------------------------------- Skupaj 30.000.000 --------------------------------------------------
(b)
Če kak datum za odplačilo kredita, ki je naveden pod točko (a) tega poglavja, ne pade na delovni dan, se odplačilo preloži na naslednji delovni dan.
Poglavje 2.10. Vnaprejšnje plačilo
(a)
Kreditojemalec lahko vnaprej plača celotni izplačani kredit ali njegov del, ki še ni bil odplačan, skupaj s pripisanimi neplačanimi obrestmi na kateri koli datum plačila obresti, če vsaj trideset (30) delovnih dni pred tem o tem pisno obvesti banko.
(b)
Kreditojemalec bo na datum vnaprejšnjega plačila banki plačal administrativno provizijo v višini ene osmine odstotka (0,125%) od vnaprej odplačane glavnice kredita.
(c)
Ob delnem vnaprejšnjem plačilu mora biti vnaprej plačani znesek
(1)
enak manjši od navedenih vrednosti: (A) najmanj 1.000.000 USD ali
(B) celotnemu izplačanemu znesku kredita, ki še ni bil odplačan, skupaj z zapadlimi in neplačanimi obrestmi in drugimi obremenitvami;
(2)
in se bo uporabil:
(A) najprej za plačilo obresti in drugih obremenitev;
(B) potem pa v obratnem vrstnem redu zapadlosti za vnaprejšnje plačilo obrokov tistega dela izplačane glavnice kredita, ki še ni bil odplačan.
Poglavje 2.11. Kreditojemalcev preklic
(a)
Razen v primeru, ki ga določa poglavje 6.03 te pogodbe, lahko kreditojemalec prekliče vso razpoložljivo vsoto ali kak njen del na kateri koli datum plačila obresti, če vsaj trideset (30) delovnih dni pred tem banko pisno obvesti o tem. Tak preklic se mora nanašati na znesek. ki je enak manjši od spodnjih vrednosti:
(1)
najmanj 1.000.000) USD
(2)
ali razpoložljivi vsoti.
(b)
Ob preklicu v skladu s predhodno točko (a) bo kreditojemalec na datum preklica banki plačal za preklic provizijo v višini ene osmine odstotka (0.125%) preklicane vsote.
(c)
Vsak preklic v skladu s tem poglavjem se sorazmerno porazdeli na izplačane zneske glavnice kredita, ki zapadejo v plačilo in še niso odplačani po datumu takega preklica.
Poglavje 2.12. Zamudne obresti
(a)
Če kreditojemalec ne plača kakega zneska, plačljivega po kreditni pogodbi, plača na znesek, s plačilom katerega zamuja, obresti po ustrezni zamudni obrestni meri, ki se obračuna v skladu s tem poglavjem.
(b)
Zamudne obresti:
(1)
se bodo dnevno pripisovale od datuma zapadlosti do datuma dejanskega plačila,
(2)
bodo porazdeljene na podlagi leta, ki ima360 dni na dejansko število dni v ustreznem obdobju zamudnih obresti,
(3)
se bodo obračunavale ob koncu vsakega obdobja zamudnih obresti
(4)
in bodo plačljive takoj na zahtevo.
(c)
Razen v primeru iz spodnje točke (d) bo stopnja zamudnih obresti vsota:
(1)
dveh odstotkov (2%) na leto in
(2)
marže
(3)
ter obrestne mere za depozit v valuti kredita v višini, ki je primerljiva znesku zamujenega plačila, ki je predmet ponudbe na londonskem medbančnem trgu v enakem obdobju, kot je ustrezno obdobje zamudnih obresti:
če pa banka ugotovi, da depoziti v valuti kredita v ustreznem času niso predmet ponudbe na londonskem medbančnem trgu v enakem obdobju, kot je ustrezno obdobje zamudnih obresti, se stopnja zamudnih obresti določi na podlagi cene finančnih sredstev za banko iz takšnih virov, ki jih ta izbere.
(d)
Če se zamujeni znesek nanaša na glavnico kredita, za katero velja variabilna obrestna mera in je zapadel v plačilo na kak drug datum od datuma plačila obresti, se prvo obdobje zamudnih obresti konča na naslednji datum plačila obresti, stopnja zamudnih obresti, ki velja v takem obdobju, pa je vsota dveh odstotkov (2%) na leto in obrestne mere, ki je veljala za ta znesek, neposredno preden je zapadel v plačilo.
(e)
Obdobje zamudnih obresti in stopnja zamudnih obresti, ki ju banka občasno določi, sta za kreditojemalca dokončna in obvezujoča.
Poglavje 2.13 Plačila
Plačila glavnice, obresti, provizije za neizkoriščeni del glavnice, provizije za brezpogojno plačilno obveznosti, začetno končne provizije, administrativne provizije za vnaprejšnje plačilo, kazni za zamujeno plačilo in vsa druga
plačila, ki jih je treba plačati banki na podlagi te pogodbe, morajo biti v valuti kredita, pri čemer morajo biti sredstva takoj na razpolago v banki ali bankah, ki jih banka upravičeno lahko določi. Vsak znesek, ki ga banka tako določi, je dokončen, razen če kreditojemalec banki zadovoljivo ne dokaže, da je pri določanju prišlo do očitne napake.