Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje–Lucija in priključno cesto za Piran

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, predvidene s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture za območje deponije in Valete. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin v obcestnem prostoru, zlasti priključkov, ter rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, predvidene s to uredbo, se upoštevajo naslednji pogoji za arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

odbojne ograje na hitri cesti se izvedejo v kovinski izvedbi skladno s slovenskimi standardi SIST EN 1317-1 in SIST EN 1317-2. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom. Varovalna žična ograja višine 2 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase hitre ceste, priključne ceste in priključnih ramp ter terenu;

nadvozi deviacij, priključki, križišča in krožna križišča, druga cestna oprema ter protihrupni objekti se arhitekturno in krajinsko oblikujejo skladno s sodobnimi načeli krajinskega oblikovanja ter skladno z urbano in krajinsko podobo prostora. Oporni in podporni zidovi ter portali predorov se na zunanji strani obložijo s peščenjakom in, kjer to narekuje koncept zmanjševanja vidne izpostavljenosti ceste, obsadijo z vegetacijo, pri čemer je treba zagotoviti ustrezne rastne pogoje. Varovalne in protihrupne ograje ne smejo motiti pogledov na prostorsko dominantne objekte kulturne dediščine. Hitra cesta s spremljajočimi ureditvami ne sme postati prostorska dominanta v vplivnem območju kulturne dediščine. Objekti in zasaditve hitre in priključne ceste ne smejo zmanjševati vizualne izpostavljenosti kulturne dediščine.

Območja priključkov hitre ceste se arhitekturno in krajinsko oblikujejo tako, da so ublaženi učinki tehničnih značilnosti posega in njihova vidna izpostavljenost. Notranjost priključnih ramp se izravna z viški izkopnega materiala. Z zasaditvijo rastlin se območja vizualno strukturirajo.

Pri posegih v obcestni prostor in urejanju obcestnega prostora se upoštevajo naslednji pogoji za krajinsko oblikovanje:

relief se na mestih zunaj varovanih območij oblikuje skladno z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief. Posebna pozornost se nameni oblikovanju terena pri nasipih priključkov, deviacij in vkopih deviacij. Brežine se zatravijo, zasadijo z grmovnicami ali drevjem skladno z načrtom krajinske arhitekture,

pri oblikovanju reliefa, izvedbi nasipov za deviacije in objekte hitre ceste in priključne ceste se uporablja nenosilen material, ki ostaja kot trajni višek zaradi gradnje hitre ceste in priključne ceste,

regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije,

protihrupne ograje se zasadijo s popenjavkami in grmovnimi živicami na sprednji ali zadnji strani skladno z načrtom krajinske arhitekture, pri čemer je treba zagotoviti ustrezne rastne pogoje,

posegi v obcestni prostor na poteku ob urbanem območju se oblikujejo skladno z določili veljavnih prostorskih aktov za ta območja in po načelih oblikovanja urbanih površin,

vsi odseki deviacij obstoječih lokalnih cest in poti se oblikujejo skladno z obstoječim stanjem. Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izvedbi ureditev, predvidenih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo skladno z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji),

ob hitri cesti v Luciji se predvidi drevoredna zasaditev s pinijami (Pinus pinea),

otok krožnega križišča Lucija se gručasto zasadi s pinijami (Pinus pinea),

med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij in večjo členjenost prostora. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgledov. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in za prostor značilnih oblikah vegetacije (posamezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine).