2. člen
Avtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj(4)
1. Avtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj se definira kot izdajanje uvoznih dovoljenj, če se vsak zahtevek v vseh primerih reši pozitivno v skladu s pogoji, določenimi v drugem (a) odstavku.
2. Naslednje določbe,(5) dodatno k tistim, ki so določene od prvega do enajstega odstavka 1. člena in v prvem odstavku tega člena, se uporabljajo v postopkih avtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj:
(a)
postopki avtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj se ne smejo voditi na način, ki omejuje uvoz, ki je predmet avtomatičnega uvoznega dovoljenja. Šteje se, da postopek za avtomatično izdajo uvoznega dovoljenja omejuje trgovino, razen če je med drugim:
(i) vsaka oseba, podjetje ali ustanova, ki izpolnjuje zakonite pogoje, ki jih določa članica uvoznica za opravljanje uvoznih poslov v zvezi s proizvodi, ki so predmet avtomatičnih dovoljenj, enako upravičena vložiti zahtevek in dobiti uvozno dovoljenje;
(ii) možno vloge za uvozna dovoljenja vlagati vsak delovni dan pred carinjenjem blaga;
(iii) možno reševati vloge za dovoljenja takoj ob prejemu, če je vloga v ustrezni obliki in je popolna, če je to upravno izvedljivo, vendar najpozneje v 10 delovnih dneh;
(b)
članice upoštevajo, da je avtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj potrebno takrat, kadar niso na voljo drugi ustrezni postopki. Avtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj je možno uporabljati toliko časa, dokler prevladujejo pogoji, ki so narekovali uvedbo takega postopka, in toliko časa, dokler upravnih namenov ni možno doseči ustrezneje.