15.1 Ugotavljanje škode za namene VI. člena GATT 1994 temelji na podlagi pozitivnih dokazov ter obsega objektivno preučitev (a) obsega subvencioniranega uvoza in učinkov subvencioniranega uvoza na cene enakih proizvodov na domačem trgu(46) in (b) posledičnega vpliva tega uvoza na domače proizvajalce teh proizvodov.
15.2 V zvezi z obsegom subvencioniranega uvoza preiskovalne oblasti upoštevajo, ali je prišlo do znatne rasti tega uvoza, bodisi absolutno ali v razmerju do proizvodnje ali potrošnje v članici uvoznici. Glede učinkov subvencioniranega uvoza na cene preiskovalne oblasti upoštevajo, ali je nastalo znatno izpodbijanje cen v primerjavi z enakim proizvodom članice uvoznice, ali je učinek v tem, da se cene pomembno znižujejo, ali preprečuje znatno dvigovanje cen, da katerega bi sicer prišlo. Noben posamezni ali več dejavnikov skupaj ne more prevladovati.
15.3 Če je uvoz več proizvodov iz več kot ene države sočasno predmet preiskave zaradi uvedbe izravnalne carine, smejo preiskovalne oblasti kumulativo presojati učinke takega uvoza samo, če ugotovijo, da je (a) znesek subvencioniranja, ki se ugotovi za uvoz iz vsake države posebej, večji kot de minimis v smislu devetega odstavka 11. člena in da obseg uvoza iz vsake države ni zanemarljiv in (b) kumulativna presoja učinkov uvoza ustrezna glede na konkurenčne pogoje med uvoženimi proizvodi in konkurenčne pogoje med uvoženimi proizvodi in enakimi domačimi proizvodi.
15.4 Ugotavljanje vplivov subvencioniranega uvoza na domačo industrijo upošteva vse pomembne dejavnike in kazalce, ki se nanašajo na stanje industrije, vključno z dejanskim ali možnim zmanjšanjem proizvodnje, prodaje, dobičkov, produktivnosti, amortizacijo vlaganj, ali izrabe zmogljivosti; dejavnike, ki vplivajo na domače cene, dejanske ali možne negativne učinke na pretok gotovine, na zaloge, mezde, rast, sposobnost pridobivanja kapitala ali vlaganj in, v kmetijstvu, ali je prišlo do povečanega bremena za vlado na podlagi programov domače podpore. Ta seznam ni izčrpan niti ne more prevladovati en dejavnik ali več dejavnikov skupaj.
15.5 Prikazano mora biti, da subvencioniran uvoz z delovanjem(47) subvencij povzroča škodo v smislu tega sporazuma. Prikaz vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo domači industriji temelji na presoji vseh pomembnih dokazov pri oblasteh. Oblasti morajo upoštevati tudi vse druge znane dejavnike poleg subvencioniranega uvoza, ki prav tako sočasno škodujejo domači industriji, vendar pa škoda, ki jo ti dejavniki povzročajo, ne more biti pripisana subvencioniranemu uvozu. Dejavniki, ki utegnejo biti pomembni za ta primer, med drugim vključujejo obseg in cene nesubvencioniranega uvoza spornega proizvoda, zmanjšanje povpraševanja ali spremembe pri porabi, monopole in konkurenco med domačimi in tujimi proizvajalci, razvoj v tehnologiji in izvozne rezultate in produktivnost domače industrije.
15.6 Učinki subvencioniranega uvoza se presojajo v razmerju do domače proizvodnje enakega proizvoda, če razpoložljivi podatki dovoljujejo ločevanje te proizvodnje na podlagi takih meril, kot so proizvodni proces, prodaja in dobiček proizvajalcev. Če ni možna taka ločena opredelitev proizvodnje, se vplivi subvencioniranega uvoza presojajo na podlagi proizvodnje najožje skupine ali vrste proizvodov, ki obsega tudi enak proizvod, za katere je možno pridobiti podatke.
15.7 Ugotovitev, da grozi materialna škoda, mora temeljiti na dejstvih in ne zgolj na trditvah, namigih ali na oddaljeni možnosti. Sprememba v okoliščinah, ki utegne povzročiti situacijo, da subvencija povzroča škodo, mora biti jasno predvidljiva in neizogibna. Pri ugotavljanju obstoja grožnje materialne škode morajo preiskovalne oblasti med drugim upoštevati te dejavnike:
15.8 V primerih, kjer obstaja grožnja škode zaradi subvencioniranja uvoza, je treba s posebno pozornostjo proučiti in sprejeti odločitev o uporabi izravnalnih ukrepov.