1. člen
Splošne določbe
1. Za namen tega sporazuma, je izdajanje uvoznih dovoljenj upravni postopek,(1) ki se uporablja na podlagi režima uvoznih dovoljenj, ki zahteva vlaganje prošenj ali drugih dokumentov (razen tistih, ki jih potrebuje carina) pri pristojnem upravnem organu kot predpogoj za uvoz na carinsko območje članice uvoznice.
2. Članice zagotavljajo, da so upravni postopki, ki se uporabljajo z namenom izvajanja režima uvoznih dovoljenj usklajeni z ustreznimi določbami GATT 1994, vključno s prilogami in protokoli, kot jih razlaga ta sporazum, zaradi preprečevanja izkrivljanja trgovine, ki utegne nastati zaradi neustreznega vodenja teh postopkov ob upoštevanju potreb gospodarskega razvoja in finančnih in trgovinskih potreb članic držav v razvoju.(2)
3. Pravila za izdajanje uvoznih dovoljenj se uporabljajo nevtralno in se izvajajo pravično in enakopravno.
4. (a) Pravila in vse informacije, ki se nanašajo na postopke za vlaganje zahtev, vključno z upravičenostjo oseb, družb in ustanov do takih zahtev, pristojnimi upravnimi organi in seznami blaga, za katero so potrebna dovoljenja, morajo biti objavljeni v virih, ki jih je treba sporočiti Odboru za uvozna dovoljenja, ki je določen v 4. členu (v nadaljnjem besedilu Odbor), tako da se lahko vlade(3) in trgovci seznanijo z njimi. Tako objavo je treba zagotoviti vsaj 21 dni, če je možno, pred začetkom veljavnosti pogojev, vendar v vsakem primeru ne pozneje kakor na dan, ko začnejo veljati. Kakršnekoli izjeme, odstopanja ali spremembe v/pri pravilih, ki se nanašajo na postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj in na sezname blaga, za katero so potrebna uvozna dovoljenja, je treba objaviti na enak način in v enakih rokih, kot je navedeno zgoraj. Izvodi publikacij se pošljejo tudi Sekretariatu.
5. Obrazci za vloge oziroma za obnovo dovoljenja morajo biti čim bolj enostavni. Ob vlaganju zahtev se smejo zahtevati tisti dokumenti in podatki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje režima uvoznih dovoljenj.
6. Postopki za vlaganje zahtevkov oziroma za obnovo dovoljenj morajo biti čim bolj enostavni. Vlagatelj mora imeti na razpolago razumen čas za vlaganje zahtevka za dovoljenje. Če je določen končni dan, mora biti rok najmanj 21 dni z možnostjo za podaljšanje, če v tem času ni prispelo dovolj vlog. Vlagatelji naj zahteve vlagajo samo pri enem upravnem organu. Če so nujna opravila pri več kot enem upravnem organu, naj jih vlagatelj opravi pri največ treh.
7. Nobene vloge ni mogoče zavrniti zaradi manjših napak v dumokentaciji, ki same po sebi ne spreminjajo osnovnih podatkov, ki so v njej vsebovani. Ni mogoče določiti nobene kazni, strožje od tiste, ki je potrebna le kot opozorilo v zvezi z neko opustitvijo ali napako, ki je storjena v dokumentaciji ali postopku, za katero je očitno, da ni nastala iz goljufivih pobud ali zaradi velike malomarnosti.
8. Uvoz na podlagi dovoljenja se ne more zavrniti zaradi manjših razlik v vrednosti, količini ali teži glede na vrednosti, določene v dovoljenju, če so nastale med prevozom, ali zaradi natovarjanja razsutega tovora ter zaradi drugih manjših razlik, ki so običajne v trgovinski praksi.
9. Tuja plačilna sredstva za uvoz, ki je na režimu dovoljenj, je treba zagotoviti imetnikom dovoljenj na enaki podlagi kot tistim uvoznikom blaga, ki ne potrebujejo uvoznih dovoljenj.
10. V zvezi z varnostnimi izjemami veljajo določbe XXI. člena GATT 1994.
11. Določbe tega sporazuma ne zahtevajo od katerekoli članice, da razkriva zaupne podatke, če to pomeni oviro za izvajanje pravnega reda, ali bi sicer bilo v nasprotju z javnimi interesi ali bi vplivalo na legitimne trgovinske interese določenih javnih in zasebnih podjetij.