18. člen
Zaveze
18.1 Postopek se lahko(49) začasno ustavi ali konča, ne da bi prišlo do uporabe začasnih ukrepov ali izravnalnih carin ob zadovoljivih prostovoljnih zavezah, s katerimi:
18.2 Zaveze se ne smejo zahtevati ali sprejemati, razen če so oblasti članice uvoznice že predčasno pozitivno ugotovile subvencioniranje in škodo, ki jo povzroča tako subvencioniranje, ob zavezah izvoznikov pa samo, če so dobile soglasje članice izvoznice.
18.3 Ni nujno, da oblasti sprejmejo ponujeno zavezo, če članica uvoznica meni, da sprejem te zaveze ni izvedljiv, če je npr. število dejanskih ali možnih izvoznikov preveliko ali iz drugih razlogov, vključno z razlogi splošne politike. Če do takega primera pride in če je možno, morajo oblasti sporočiti izvozniku razloge, zaradi katerih so presodile, da bi bil sprejem zaveze neprimeren, ter po možnosti dajo priložnost izvozniku za pripombe.
18.4 Če se zaveza sprejme, se preiskava subvencioniranja in škode vendarle konča, če članica izvoznica tako želi ali se članica uvoznica tako odloči. Če pride do negativne ugotovitve subvencioniranja ali škode, zaveza avtomatično odpade, razen če je razlog za tako ugotovitev obstoj zaveze. Oblasti lahko zahtevajo, da se tako dejanje ohrani v določenem razumnem obdobju v skladu z določbami tega sporazuma. Ob pozitivni ugotovitvi subvencioniranja in škode se zaveza nadaljuje v skladu z določenimi pogoji in določbami tega sporazuma.
18.5 Cenovne zaveze lahko predlagajo oblasti članice uvoznice, vendar noben izvoznik ne sme biti prisiljen v tako zavezo. Dejstvo, da vlade ali izvozniki ne ponujajo takih zavez, ali ne sprejmejo predlogov za take zaveze, ne sme na noben način vplivati na obravnavanje določene zadeve. Toda oblasti lahko prosto ugotovijo, da obstaja večja verjetnost povzročitve škode, če se nadaljuje subvencionirani uvoz.
18.6 Oblasti članice uvoznice lahko od katerekoli vlade ali izvoznika, katerega zaveza je sprejeta, zahtevajo, da da občasna poročila o izvajanju takih zavez in da dovoli preverjanje ustreznih podatkov. Ob kršitvi zavez smejo oblasti članice uvoznice v skladu s tem sporazumom hitro ukrepati v smeri takojšnje uporabe začasnih ukrepov na osnovi najboljših dostopnih informacij. V takih primerih je možna uvedba končnih carin v skladu s tem sporazumom za proizvode, ki so prešli v porabo največ v 90 dneh pred uvedbo začasnih ukrepov, vendar taka določitev ne velja za nazaj za uvoz, ki je nastal pred nastalo kršitvijo zaveze.