Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (MMSTO)

Dokler delovni program za harmonizacijo pravil o poreklu, predviden v IV. delu, ni končan, članice zagotavljajo, da:

so ob izdaji upravnih ugotovitev za splošno uporabo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, jasno določeni, zlasti:

(i) ob uporabi meril spremenjene carinske razvrstitve mora to pravilo o poreklu ter vsaka izjema od takega pravila jasno izražati podpoglavje ali poglavje v okviru carinske nomenklature, na katero se nanaša pravilo;

(ii) ob uporabi meril vrednosti, izraženih v odstotkih, mora pravilo o poreklu izražati tudi metodo izračunavanja teh odstotkov;

(iii) ob uporabi meril proizvodnega ali predelovalnega postopka mora biti postopek, ki opredeljuje poreklo blaga, jasno določen;

se ne glede na ukrepe ali sredstva trgovinske politike, s katero so povezani, pravila o poreklu ne uporabljajo kot sredstvo za posredno ali neposredno doseganje določenih trgovinskih ciljev,

pravila o poreklu sama po sebi ne smejo imeti omejitvenih, izkrivljajočih ali motečih učinkov na mednarodno trgovino. Ne smejo vsebovati neprimerno strogih zahtev ali zahtevati izpolnitve pogojev, ki niso v povezavi s proizvodnim ali predelovalnim postopkom, kot predpostavko za določitev države porekla. Dopustno je upoštevati stroške, ki niso neposredno povezani s proizvodnimi ali predelovalnimi postopki zaradi uporabe merila vrednosti v odstotkih v skladu s pododstavkom (a);

tista pravila o poreklu, ki se uporabljajo v zvezi z uvozom in izvozom, niso strožja od pravil o poreklu, ki se uporabljajo za določanje, ali je neko blago domačega porekla in ne smejo biti diskriminacijska do drugih članic ne glede na pripadnost proizvajalcev določenega blaga;(2)

se njihova pravila o poreklu uporabljajo dosledno, enotno, nepristransko in razumno;

njihova pravila o poreklu temeljijo na pozitivno opredeljenem standardu. Pravila o poreklu, ki določajo, kaj porekla ne opredeljuje (negativni standard), so dovoljena le z namenom večje jasnosti pozitivno opredeljenega standarda ali v posamičnih primerih, ko pozitivna opredelitev porekla ni potrebna;

se njihovi zakoni, predpisi, sodne in upravne odločitve za splošno uporabo, ki se nanašajo na pravila o poreklu, objavijo, kakor da bi bili predmet določb prvega odstavka X. člena GATT 1994 in v skladu z njimi;

se na zahtevo izvoznika, uvoznika ali katerekoli druge osebe z utemeljenim razlogom izdajo presoje o pravilnosti porekla, ki ga ti navajajo, v najkrajšem možnem času, vendar ne pozneje kot v 150 dneh,(3) potem ko je vložena zahteva, če so dani vsi potrebni elementi. Take zahteve za presojo se sprejmejo pred začetkom trgovinske transakcije in kadarkoli pozneje. Take presoje veljajo tri leta pod pogojem, da dejstva in razmere, vključno z uporabljenimi pravili o poreklu, ostanejo primerljivi. Pod pogojem vnaprejšnjega obvestila zainteresiranih oseb taka presoja ne velja več, če je sprejeta odločitev v nasprotju s presojo med revizijo, na katero se nanaša pododstavek (j). Take presoje so javne na podlagi določb pododstavka (k);

ob uvajanju sprememb v njihova pravila o poreklu ali novih pravil o poreklu takih sprememb ne bodo uporabljale za nazaj, kot je določeno v njihovih zakonih ali predpisih in brez poseganja vanje;

za kakršnokoli upravno dejanje v zvezi z določitvijo porekla obstaja možnost takojšnje revizije po sodni, arbitražni ali upravni poti ali postopkih, neodvisnih od oblasti, ki je določila poreklo, ki lahko povzročijo, da se ta odločitev spremeni ali razveljavi;

vse zaupne podatke ali podatke, ki se dajejo na zaupni podlagi zaradi uporabe pravil o poreklu, pristojne oblasti obravnavajo kot strogo zaupne in jih ne smejo razkrivati brez izrecnega dovoljenja osebe ali vlade, ki je take podatke dala na voljo, razen do meje razkrivanja, ki je potrebna v sodnih postopkih.