Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (MMSTO)

1. Za neavtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj veljajo naslednje določbe, poleg tistih, ki so določene od prvega do enajstega odstavka 1. člena. Kot neavtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj velja postopek izdajanja uvoznih dovoljenj, ki ni določen v prvem odstavku 2. člena.

2. Neavtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj ne sme imeti trgovinsko omejitvenih ali izkrivljajočih učinkov na uvoz, poleg tistih, ki izhajajo iz uvedbe te omejitve. Postopki neavtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj morajo po obsegu in trajanju ustrezati tistim ukrepom, zaradi katerih se ta dovoljenja izdajajo, ter ne smejo pomeniti večjega upravnega bremena od tega, kar je nujno, da se ukrepi izvajajo.

3. V primerih zahtev za pridobitev dovoljenja za namene, ki so drugačni kot uporaba količinskih omejitev, morajo članice objaviti dovolj informacij, da bi se lahko druge članice in trgovci seznanili s podlago za dajanje in/ali razdelitev dovoljenj.

4. Če članica osebam, podjetjem ali ustanovam omogoča, da zahtevajo izjemo ali odstop od zahteve za pridobitev dovoljenja, mora to možnost vključiti med informacije, ki jih objavlja v skladu s četrtim odstavkom 1. člena, kakor tudi informacijo o tem, kako je treba vložiti tako zahtevo, in če je možno, tudi nakazati pogoje za obravnavo takih zahtev.

5. (a) članice na zahtevo katerekoli druge članice, ki ima določene interese v zvezi s trgovino z določenim blagom, zagotavljajo vse ustrezne informacije o:

(i) upravnem izvajanju omejitev;

(ii) uvoznih dovoljenjih, ki so izdana v zadnjem obdobju;

(iii) razporeditvi takih dovoljenj med države dobaviteljice;

(iv) če je izvedljivo o uvozni statistiki (t.j. vrednosti in/ali količini) za proizvode, ki so predmet uvoznih dovoljenj. Od članic držav v razvoju se ne pričakuje, da v zvezi s tem prevzemajo dodatna upravna ali finančna bremena.

članice, ki upravljajo kvote tako, da izdajajo uvozna dovoljenja, objavijo celotno kvoto, ki jih nameravajo uporabljati, po količini in/ali vrednosti, začetni in končni rok za kvote ter kakršnekoli s tem povezane spremembe, v rokih, ki so določeni v četrtem odstavku 1. člena, tako da se lahko vlade in trgovci seznanijo z njimi;

če so kvote razdeljene med države dobaviteljice, članica, ki uporablja omejitve, takoj obvesti druge članice, ki imajo interese v zvezi z dobavami določenega blaga, o deležih, dodeljenih znotraj določenih kvot po količini ali vrednosti raznim državam dobaviteljicam in objavijo te podatke v rokih, določenih v četrtem odstavku 1. člena ter tako, da se lahko vlade in trgovci seznanijo s tem;

če nastane potreba, da se predčasno odpirajo kvote, se podatki, določeni v četrtem odstavku 1. člena, objavijo v rokih, določenih v četrtem odstavku 1. člena ter tako, da se lahko vlade in trgovci seznanijo s tem;

katerakoli oseba, podjetje ali ustanova, ki izpolnjuje zakonite in upravne pogoje članice uvoznice, ima enako pravico vlagati zahtevke za dovoljenje in pravico, da se zahtevek obravnava. Če zahtevek za dovoljenje ni odobren, ima vlagatelj pravico, da na zahtevo dobi pojasnilo o razlogih za zavrnitev in ima pravico do pritožbe ali revizije v skladu z domačo zakonodajo ali postopki članice uvoznice;

razen iz razlogov, ki niso pod nadzorom članice, se zahtevki obravnavnavajo v roku, ki ni daljši od 30 dni, če gre za primere, da se zahtevki obravnavajo po vrstnem redu taki, kot so prejeti oziroma takrat, ko so prejeti, in v roku, ki ni daljši od 60 dni, če se zahtevki obravnavajo sočasno. V tem zadnjem primeru velja, da rok za obravnavo začne teči naslednji dan po izteku objavljenega roka za vlaganje zahtevkov;

dovoljenje velja za razumno obdobje, ki ne sme biti tako kratko, da dejansko onemogoča uvoz. Veljavnost dovoljenja ne sme onemogočati uvoza iz oddaljenih virov, razen ko je uvoz nujen zaradi nepredvidljivih kratkoročnih potreb;

pri uporabi kvot članice ne smejo ovirati uvoza, ki se izvaja v skladu z izdanimi dovoljenji in delovati zoper popolno izrabo kvot;

pri izdaji dovoljenj članice upoštevajo, da je zaželeno, da se dovoljea njizdajajo za proizvode v ekonomičnih količinah;

pri razdelitvi dovoljenj naj bi članica upoštevala pretekli uvoz vlagatelja zahteve. Upoštevala naj bi tudi, ali so bila dovoljenja, izdana v določenem preteklem obdobju, v celoti izkoriščena. Kadar uvozna dovoljenja niso bila v celoti izkoriščena, mora članica ugotoviti razloge za to in te razloge upoštevati pri razdelitvi novih dovoljenj. Posebej je treba upoštevati tudi potrebo po razumni razporeditvi dovoljenj v korist novih uvoznikov ter hkrati upoštevati zaželenost, da se uvozna dovoljenja izdajajo za proizvode v ekonomičnih količinah. V zvezi s tem je treba posebej upoštevati uvoznike, ki uvažajo proizvode, ki izvirajo iz članic držav v razvoju in zlasti iz članic najmanj razvitih držav;

kadar se kvote delijo z uvoznimi dovoljenji, ki pa niso hkrati razdeljene med posamezne države dobaviteljice, imajo imetniki dovoljenj(6) prosto izbiro uvoznih virov. Kadar se kvote delijo med države dobaviteljice, dovoljenje jasno določa državo ali države, za katere velja.

Pri uporabi osmega odstavka 1. člena je možno pri izdaji novih dovoljenj kompenzirati uvoz, ki je po količini presegel tisto količino, ki je bila določena v prejšnjem dovoljenju.