9. člen
(tožba zaradi kršitve pravic)
(1)
Zoper osebo, ki brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti pridobi, uporabi ali razkrije njegovo poslovno skrivnost, lahko imetnik poslovne skrivnosti s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva:
(2)
Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka in pri oceni njegove sorazmernosti sodišče upošteva tudi posebne okoliščine primera, zlasti:
(3)
Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz 8. točke prvega odstavka tega člena in pri oceni njegove sorazmernosti, sodišče upošteva tudi posebne okoliščine primera, na primer vrednost poslovne skrivnosti, ravnanje kršilca pri pridobitvi, uporabi ali razkritju poslovne skrivnosti, posledice protipravne uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti in verjetnost, da bo kršilec nadaljeval protipravno uporabo ali razkrivanje poslovne skrivnosti.
(4)
Oseba, ki ji je bila naložena obveznost iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena, lahko po pravnomočnosti sodbe s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi, da poslovna skrivnost ne izpolnjuje več zahtev iz prvega odstavka 2. člena tega zakona. Sodišče zavrne zahtevek osebe, ki je po pravnomočnosti sodbe iz prejšnjega stavka sama neposredno ali posredno prispevala k razkritju poslovne skrivnosti.
(5)
Sodišče lahko na predlog osebe, zoper katero so vloženi zahtevki iz 1. do 7. točke prvega odstavka tega člena, namesto teh odredi plačilo denarnega nadomestila, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(6)
Če sodišče namesto naložitve obveznosti po 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena odredi plačilo denarnega nadomestila, višina le tega ne sme presegati zneska avtorskih honorarjev ali licenčnin, ki bi imetniku poslovne skrivnosti pripadale na podlagi zakonite rabe.
(7)
Terjatve po tem členu zastarajo v roku treh let od dneva, odkar je imetnik poslovne skrivnosti izvedel za kršitev in osebo, ki je poslovno skrivnost pridobila, uporabila ali razkrila brez njegove privolitve. V vsakem primeru te terjatve zastarajo v roku petih let od dneva, odkar je nastala kršitev.