Osnovna oskrba je v skladu s točko b) 8. člena pravilnika o standardih razdeljena na 8 skupin upravičencev:
-
oskrba C1: odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,
-
oskrba C2: odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju;
-
oskrba C3: odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju;
-
oskrba C4: odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju;
-
oskrba C5: odrasle osebe z več motnjami, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oziroma motenj (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave, težavami v duševnem zdravju);
-
oskrba C6: osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja;
-
oskrba C7: odrasle osebe z napredovano kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ki so bile v preteklosti sprejete v poseben socialnovarstveni zavod na podlagi oskrbe od C1 do C6;
-
oskrba C8: osebe nameščene s sklepom sodišča na varovane oddelke, gre za osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju) in za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor.
Na podlagi pravilnika o metodologiji se upravičenci razvrstijo v posamezno oskrbo, ki je primerna njihovemu socialnemu in zdravstvenemu stanju, ki temelji na njihovi sposobnosti samostojnega uravnavanja in kontrole lastnega življenja ter obsegu podpore osebja pri zagotavljanju vseh življenjskih aktivnosti za optimalno sprejemanje sebe in okolja. Pri tem se upošteva tudi samostojnost upravičenca in intenzivnost vključevanja osebja.