V kategorijo oskrbe I so razvrščene odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju – predvsem z blagimi motnjami v duševnem zdravju (sklop motenj po MKB-10; šifre od F00–F59), ki za obvladovanje zahtev vsakdanjega življenja potrebujejo spodbudo, sicer pa so v vseh segmentih življenja samostojni:
-
so orientirani v kraju, času, prostoru in osebnostno,
-
so čustveno stabilni, realni, kritični,
-
so samostojni pri hranjenju, oblačenju in higieni,
-
imajo ohranjene medsebojne komunikacijske sposobnosti,
-
svoje težave rešujejo na konstruktiven način,
-
so sposobni oziroma pripravljeni sodelovati in niso v konfliktu s samim s seboj in okoljem.
Storitev v tej vrsti oskrbe se izvaja za upravičence iz prejšnjega odstavka, ki so delno še samostojni pri gibanju z občasno inkontinenco oziroma za uporabnike z zgodnjo stopnjo demence. Upravičenci potrebujejo pomoč druge osebe zaradi sprememb stanja, zaradi katerih ne morejo več samostojno zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb.
Upravičenci iz prvega odstavka tega člena so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnostih in dnevnih opravilih občasnoodvisni od pomoči druge osebe. Pomoč oziroma vodenje je potrebno zlasti na področju vzdrževanja osebne higiene, ravnanja z denarjem in razvoju socialnih odnosov. Potrebno je tudi vzgojno oziroma psiho-edukativno delo prepoznavanja in obvladovanja simptomov duševne motnje.
Upravičenci pogosto potrebujejo kontinuirano spremljanje psihičnega stanja in nadzor nad jemanjem zdravil.