Zakon o ratifikaciji Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o izročitvi med državami članicami Evropske unije (MKIDEU)

1. Izročeno osebo se lahko za kazniva dejanja, storjena pred njeno predajo, ki niso zajeta v prošnji za izročitev, brez pristanka zaprošene države članice:

preganja ali ji sodi, če za kazniva dejanja ni zagrožen odvzem prostosti;

preganja ali ji sodi, kolikor kazenski postopek ne povzroči uporabe ukrepa omejitve osebne svobode;

zanjo velja kazen ali ukrep, ki ne vključuje odvzema prostosti, vključno z denarno kaznijo ali ukrepom namesto nje, tudi če bi omejeval osebno svobodo;

preganja, ji sodi, se pripre z namenom izvršitve obsodbe ali varnostnega ukrepa ali se ji drugače omeji osebna svoboda, če se je po predaji izrecno odpovedala uporabi načela specialnosti za posamezna dejanja, storjena pred predajo.

2. Odpoved izročene osebe iz odstavka 1 (d) se poda pred pristojnimi pravosodnimi organi države članice prosilke in se po postopku, določenem z notranjim pravom te države, zapiše v zapisnik.

3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je odpoved iz odstavka 1 (d) podana tako, da se vidi, da jo je oseba podala prostovoljno in pri polni zavesti o posledicah. V ta namen ima izročena oseba pravico do zagovornika.

4. Če je država članica dala izjavo v skladu s členom 6 (3), se odstavki 1 (a), (b) in (c) tega člena ne uporabljajo v zvezi s fiskalnimi kaznivimi dejanji, z izjemo tistih, ki so navedena v členu 6 (3).