Zakon o ratifikaciji Konvencije na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (MKEPU)

1. Vsak posameznik, ki želi uveljaviti pravico do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj in jih hrani Europol, ali ki želi te podatke preveriti, lahko za ta namen pošlje brezplačno zahtevo pristojnemu nacionalnemu organu v kateri koli državi članici po njegovi izbiri, navedeni organ pa zahtevo nemudoma posreduje Europolu in prosilca obvesti, da mu bo Europol takoj odgovoril na zahtevo.

2. Europol mora zahtevo dokončno razrešiti v treh mesecih po tem, ko jo je prejel nacionalni pristojni organ države članice.

3. Posameznikova pravica do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj, ali do preverjanja teh podatkov se uveljavlja v skladu s predpisi države članice, kjer se za to pravico zaprosi, in sicer ob upoštevanju naslednjih določb:

Kadar zakoni države članice, na katero je bila zahteva naslovljena, predvideva sporočanje podatkov, se to sporočanje zavrne, če je to potrebno:

da Europol ustrezno opravi svoje naloge;

za zaščito varnosti in javnega reda v državah članicah ali za preprečitev kriminala;

za zaščito pravic in svoboščin tretjih strank,

v primeru česar ne prevladajo interesi osebe, za katere velja sporočanje teh informacij.

4. Pravica do sporočanja informacij v skladu z odstavkom 3 se uveljavlja v skladu z naslednjimi postopki:

v zvezi s podatki, vnesenimi v informacijski sistem iz člena 8, odločitev o sporočanju teh podatkov ni mogoče sprejeti, razen če je imela država članica, ki je podatke vnesla, skupaj z državami članicami, za katere sporočanje teh podatkov neposredno velja, prva možnost opredelitve svojega položaja, kar se lahko razširi tudi na zavrnitev sporočanja podatkov. Podatke, ki se smejo sporočati, ter sporazume v zvezi s sporočanjem takih podatkov opredeli država članica, ki je podatke vnesla;

v zvezi s podatki, ki jih je v informacijski sistem vnesel Europol, morajo imeti države članice, za katere sporočanje takšnih podatkov neposredno velja, prve možnost opredelitve svojega položaja, kar se lahko razširi tudi na zavrnitev sporočanja podatkov;

v zvezi s podatki, vnesenimi v delovne datoteke za namene analiiz iz člena 10, je sporočanje takšnih podatkov odvisno od soglasja med Europolom in državami članicami, ki se udeležijo analize v skladu s členom 10(2), ter od soglasja med državo ali državami članicami, za katere sporočanje takšnih podatkov neposredno velja.

Če ena ali več držav članic ali Europol nasprotujejo sporočanju podatkov, Europol obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.

5. Pravica do preverjanja informacij se uveljavlja v skladu z naslednjimi postopki:

Kadar veljavna nacionalna zakonodaja ne vsebuje nikakršne določbe o sporočanju podatkov ali kadar gre zgolj za preprosto zahtevo za preveritev, Europol v tesnem sodelovanju z zadevnimi nacionalnimi organi obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.

6. Europol v svojem odgovoru na zaprosilo za preveritev ali dostop do podatkov prosilca obvesti, da se lahko, če z odločitvijo ni zadovoljen, pritoži skupnemu nadzornemu organu. Prosilec lahko zadevo sporoči skupnemu nadzornemu organu tudi, če na svojo prošnjo v roku, določenem v tem členu, ni prejel nobenega odgovora.

7. Če prosilec pošlje pritožbo skupnemu nadzornemu organu iz člena 24, navedeni organ pritožbo pregleda.

Kadar se pritožba nanaša na sporočanje podatkov, ki jih je v informacijski sistem vnesla država članica, skupni nadzorni organ sprejme odločitev v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je bilo vloženo zaprosilo. Skupni nadzorni organ se najprej posvetuje z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim sodnim organom v državi članici, ki je podatke posredovala. Oba državna organa opravita potrebno preveritev, zlasti da bi ugotovila, ali je bila odločitev o zavrnitvi sprejeta v skladu z odstavki 3 in 4(1) tega člena. Če se to potrdi, skupni nadzorni organ v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim sodnim organom sprejme odločitev, ki se lahko razširi na zavrnitev sporočanja kakršnih koli informacij.

Kadar se pritožba nanaša na sporočanje podatkov, ki jih je v informacijski sistem vnesel Europol, ali podatkov, ki so shranjeni v delovnih datotekah za namene analize, lahko skupni nadzorni organ v primeru vztrajnih nasprotovanj s strani Europola ali države članice ta nasprotovanja zavrne izključno z dvotretjinsko večino njegovih članov po zaslišanju Europola ali države članice. Če takšna večina ni dosežena, skupni nadzorni organ obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.

Kadar se pritožba nanaša na preveritev podatkov, ki jih je v informacijski sistem vnesla država članica, skupni nadzorni organ zagotovi, da so potrebne preveritve opravljene primerno in v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom države članice, ki je podatke vnesla. Skupni nadzorni organ uradno obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.

Kadar se pritožba nanaša na preveritev podatkov, ki jih je v informacijski sistem vnesel Europol, ali podatkov, ki so shranjeni v delovnih datotekah v namene analize, skupni nadzorni organ zagotovi, da Europol opravi vse potrebne preveritve. Skupni nadzorni organ obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.

8. Zgoraj navedene določbe se s potrebnimi spremembami nanašajo na neavtomatizirane podatke, ki jih hrani Europol v obliki podatkovnih zbirk, tj. v kakršni koli strukturirani zbirki osebnih podatkov, ki je dostopna v skladu s posebnimi kriteriji.