Člen 32
Obveznost molčečnosti in zaupnosti
1. Organi Europola, njihovi člani, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo se vzdržijo vseh dejanj in vsakega izražanja mnenja, ki bi lahko škodoval Europolu ali njegovim dejavnostim.
2. Organi Europola, njihovi člani, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo kot tudi vse druge osebe, ki jih posebej obvezujeta molčečnost in zaupnost, ne smejo nepooblaščeni osebi ali javnosti razkriti nikakršnih dejstev ali informacij, s katerimi se seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali izvajanjem svojih dejavnosti. To ne velja za dejstva ali informacije, ki so preveč nepomembnega značaja, da bi se zanje zahtevala zaupnost. Obveznost molčečnosti in zaupnosti velja celo po izteku dolžnosti ali delovnega razmerja ali po zaključku dejavnosti. Europol uradno sporoči posebne obveznosti iz prvega stavka, in hkrati opozori na pravne posledice vsake kršitve; sestavi se zapis o takšnih uradnih obvestilih.
3. Organi Europola, njihovi člani, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo kot tudi vse druge osebe, za katere veljajo obveznosti, predvidene v odstavku 2, ne smejo razkrivati dokazov na ali izven sodišča ali dajati kakršni koli izjav o katerih koli dejstvih ali informacijah, s katerimi se lahko seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali izvajanjem svojih dejavnosti, brez navodil direktorja ali, v kolikor gre za direktorja, brez navodil Upravnega odbora.
Direktor ali Upravni odbor, odvisno od primera, pristopita sodnemu organu ali kateremu koli pristojnemu organu z namenom sprejemanja potrebnih ukrepov v okviru nacionalne zakonodaje, na podlagi katere deluje organ; ti ukrepi so lahko ali prilagojeni postopkom posredovanja dokazov, da se zagotovi zaupnost informacij, ali, pod pogojem da zadevna nacionalna zakonodaja tako dovoljuje, da se zavrne vsakršno sporočanje podatkov, kolikor je to ključno za zaščito interesov Europola ali države članice.
Kadar zakonodaja države članice predvideva pravico do zavrnitve posredovanja dokazov, morajo osebe, ki so bile zaprošene, da dokaze posredujejo, za to pridobiti dovoljenje. Dovoljenje izda direktor in, v kolikor naj dokaze posreduje direktor, pa Upravni odbor. Kadar je za dokaze v zvezi z informacijami, ki jih dobi od Europola, zaprošen uradnik za zvezo, se takšno dovoljenje izda po sprejetju soglasja države članice, odgovorne za zadevnega uradnika.
Nadalje, če obstaja možnost, da bi dokaz lahko razkril informacije in obvestila, ki jih je država članica sporočila Europolu ali ki očitno vpletajo državo članico, je treba stališče zadevne države članice v zvezi z dokazom določiti še pred izdajo dovoljenja.
Dovoljenje za posredovanje dokazov se lahko zavrne, v kolikor je to potrebno za zaščito glavnih interesov Europola ali države članice ali držav, ki potrebujejo zaščito.
Ta obveznost velja tudi po izteku dolžnosti ali delovnega razmerja ali po zaključku dejavnosti.
4. Vsaka država članica obravnava vsako kršenje obveznosti molčečnosti ali zaupnosti iz odstavkov 2 in 3 kot kršitev obveznosti, ki jih nalaga njena zakonodaja o uradnih ali poklicnih tajnostih ali njene določbe o varstvu zaupnega materiala.
Kadar je to primerno, vsaka država članica najpozneje do dne začetka veljavnosti te konvencije določi pravila v okviru nacionalne zakonodaje ali določb, ki so potrebna za uvedbo postopkov proti kršenju obveznosti glede molčečnosti ali zaupnosti iz odstavkov 2 in 3. S tem zagotovi, da zadevna pravila in določbe veljajo tudi za njene lastne uslužbence, ki med svojim delom vzpostavljajo zvezo z Europolom.