(1)
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave.
(2)
Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.
(3)
Če so potomci mladoletni, za to odpoved ni potrebna odobritev pristojnega centra za socialno delo.
(4)
Če se je dedič odpovedal samo v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič.
(5)
Če se odpovedo dediščini vsi dediči, ki ob zapustnikovi smrti pripadajo najbližjemu dednemu redu, so poklicani k dedovanju dediči naslednjega reda.