×

Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

20. člen
(posebnosti pri izračunavanju plače)
(1)
Za zavarovanca:
(2)
Osnova za vrsto dela, ki v šifrantu izplačil ni posebej opredeljena, je osnovna plača za obračun.
(3)
Če je javni uslužbenec pri istem proračunskem uporabniku razporejen na dve ali več delovnih mest, ki so v različnih plačnih razredih, ali če se mu med mesecem spremeni plačni razred, se izvedeta dva ali več ločenih obračunov plač. Ločeni obračuni so samo pri izračunu "bruto plača 1. stopnja" ter "bruto plača 2. stopnja" in morajo biti prikazani na eni plačilni listi. Plačilne liste so priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.
(4)
Na plačilni listi so pri neto znesku prikazane vrednosti za:
(5)
V skladu z 49. členom ZSPJS izplačana plača (bruto plača 2. stopnja brez tipa izplačil od C060 do C140 in od C160 do C313 ter tipa izplačil E in O) ne sme biti nižja, kot je bila pred prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS. Izračunana razlika se obračuna z vrsto izplačila A040. Ko je razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040) v primerjavi s primerljivim zneskom plače, določenem po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111) prvič negativna ali enaka nič, se preneha izračunavati. S tem se na plačilni listi vrsti izplačil Z111 in A040 ne prikazujeta več.
(6)
Kadar se izračunava plača za delo v skrajšanem delovnem času, se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za skrajšani delovni čas (Z071). Pri izračunu števila normiranih ur (Z061) se upošteva formula: Z060/Z053 x Z052.
(7)
Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah (49.č člen ZSPJS) se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za obračun, ki se ji prištejejo dodatki C010, C020, C030, C050 in C150. Ko se od nje odšteje primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111) se dobi razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040). Kadar je razlika negativna se pri izračunavanju plače upošteva osnovna plača (Z070). Pri izračunu formule za bruto osnovo za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) se upošteva naslednja formula: osnovna plača za obračun + A040 + C010 + C020 + C040 + C050 + C150 za tekoči mesec, kot če bi zaposleni delal polni delovni čas.
(8)
Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati zmanjšanje osnovne plače funkcionarja iz plačne podskupine A5 zaradi odprave nesorazmerja (prvi odstavek 52.c člena ZSPJS), se pri obračunu plače in na plačilni listi prikaže prevedena plača (Z105), osnovna plača – za obračun V (Z108) ter po potrebi tudi korekcijska plača (Z106). Pri izračunu formule za bruto osnovo za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) se upošteva ta formula: Z108 + A040 + C010 + C020 + C040 + C050 + C150 za tekoči mesec, kot če bi zaposleni delal polni delovni čas. A040 je pri obračunu plače za funkcionarja iz plačne podskupine A5 enaka nič.
(9)
Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati zmanjšanje osnovne plače iz 12. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača – za obračun II (Z114), ki se ugotovi in prikaže tako, da se od osnovne plače (Z070) odšteje zmanjšanje po uredbi (Z115). Pri izračunu formule za bruto osnovo za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) se upošteva formula: Z114 + A040 + C020 + C040 + C050 za tekoči mesec, kot če bi zaposleni delal polni delovni čas. A040 je pri obračunu plače za direktorja enaka nič.
(10)
Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati zmanjšanje ali povečanje osnovne plače, se zaradi večje ali manjše obremenjenosti javnega uslužbenca od pričakovanega obsega dela (prvi odstavek 14. člena ZSPJS) pri obračunu plače in na plačilni listi prikaže osnovna plača – za obračun III (Z116).
(11)
Če je javni uslužbenec zaposlen pri več uporabnikih proračuna, se mu pri vsakem izplača sorazmerni del plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno pri posameznem uporabniku proračuna.
(12)
Ker pripada javnemu uslužbencu v skladu z zakonom minimalna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času, se pri vrstah izplačil tipa C upoštevajo le tisti dodatki, ki se obračunajo in izplačajo za polni delovni čas. Če javni uslužbenec zaradi odsotnosti prejema nadomestila in zato ne dela polni delovni čas, se upošteva bruto urna postavka za razliko do minimalne plače le za ure dela. Tako ugotovljena razlika se prišteje k A010 in se dodajo zneski nadomestil. Razlika med Z100 in prej ugotovljenim zneskom je A030.
(13)
Če se odsotnosti evidentirajo in nadomestila obračunajo z enomesečno zamudo, se v postopku iz prejšnjega odstavka poračuna že izplačana razlika do minimalne plače za ure odsotnosti.
(14)
Če prejema javni uslužbenec del plače pri enem in del plače pri drugem uporabniku proračuna, se A040 razdeli na uporabnike proračuna sorazmerno, in sicer na tako: A040/174 se primerja na bruto urno postavko plače javnega uslužbenca iz drugega odstavka 49. člena ZSPJS pri posameznem uporabniku proračuna in se upošteva pri uporabniku proračuna, pri katerem ima javni uslužbenec nižjo bruto urno postavko.
(15)
Pri izračunavanju plače po tej uredbi se morajo vse vrednosti zaokroževati na dve decimalki natančno.
(16)
Vsi dodatki, ki so upoštevani v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) oziroma v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – pretekli mesec (Z124), so med izplačili ponovno izračunani in prikazani samo od normiranih ur rednega dela.
(17)
Kadar je pri izračunavanju plače funkcionarja iz plačne podskupine A1, A2, A4 (razen ustavnega sodnika, državnega tožilca in državnega pravobranilca) treba upoštevati odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah (49. č člen ZSPJS), se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za obračun, ki se ji prištejejo dodatki C010, C020, C030, C050 in C150. Ko se od nje odšteje primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), zmanjšan za pet odstotkov, se dobi razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040). Kadar je razlika negativna, se pri izračunavanju plače upošteva osnovna plača (Z070). Pri izračunu formule za bruto osnovo za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) se upošteva ta formula: osnovna plača za obračun + A040 + C010 + C020 + C040 + C050 + C150 za tekoči mesec, kot če bi zaposleni delal polni delovni čas.
(18)
Sredstva, ki se namenjajo za izplačilo redne delovne uspešnosti, se zagotavljajo iz finančnih sredstev tekočega leta.
(19)
Če je treba izvesti poračune plač za preteklo obdobje pred prvim obračunom plače po ZSPJS, se poračuni izvedejo po izračunih, ki so se uporabljali pred prvim obračunom plače po ZSPJS.
(20)
Osnovna plača se v skladu s 15. členom ZSPJS zaradi zaposlitve za določen čas lahko poveča le z določenim številom plačnih razredov. Pri tem se za osnovo vedno upošteva plačni razred, ki je določen za zaposlitev na takem delovnem mestu ali nazivu za nedoločen čas. Direktorjem v kabinetih državnih organov se lahko osnovna plača v skladu s 15. členom ZSPJS, zaradi zaposlitve za določen čas, poveča za največ pet plačnih razredov.
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
Dialog title
dialog window