10. člen
(prometne površine in obcestni prostor)
(1)
Pri krajinskem oblikovanju prvin v obcestnem prostoru se zagotovi skladna umestitev mejnega prehoda v prostor. Pri krajinskem oblikovanju se upoštevajo naslednji pogoji:
-
relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Posebno pozornost se nameni oblikovanju terena pri pilotnih stenah. Brežine se zatravijo in zasadijo z grmovnicami ali drevjem po načrtu krajinske arhitekture,
-
pilotni steni sta lahko strukturirani ali obloženi s kamnito oblogo, njuna višina in agresivnost pa sta ublaženi z uporabo vegetacije,
-
med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Krajinske ureditve obsegajo nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev vpetosti posega v prostor. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in značilnih oblikah vegetacije v tem prostoru (gozdni sestoj, posamezne skupine dreves),
-
vsi odseki obstoječih poti oziroma območja drugih rab, ki po izvedbi ureditev, predvidenih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo skladno z rabo sosednjih zemljišč (gozdna zemljišča, vegetacijski sestoji).
(2)
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, določene s to uredbo, mora upoštevati usmeritve arhitekturnega in krajinskega oblikovanja iz državnega lokacijskega načrta. Sestavni del projekta morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske arhitekture, ki morata upoštevati usmeritve iz te uredbe.
(3)
Med gradnjo se zagotovi čim manj poseganja v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev, čim manj odkrivanja tal in preprečitev odlaganja materiala med gradnjo v strugo potoka.
(4)
Med gradnjo se čim bolj omeji gradbišče. Odstrani se le najnujnejša vegetacija.