Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja na področju javne železniške infrastrukture

Cilji, ki so opredeljeni v strateških dokumentih razvoja železniške infrastrukture, so osnova za oblikovanje meril, s katerimi se ocenjujejo investicije v javno železniško infrastrukturo. Naslednja merila za ocenjevanje investicij v železniško infrastrukturo, ki vsebinsko ustrezajo zahtevanim merilom, kot jih v 24. in 25. členu opredeljuje Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, so:

finančna merila,

ekonomska merila,

razvojna merila,

tehnična poenotenost (interoperabilnost),

prometna varnost,

okoljska merila.

Finančna merila ugotavljajo upravičenost projekta s stališča investitorja oziroma pokažejo finančno zmožnost projekta, da pri predvidenih prihodkih v ekonomski dobi sam pokriva vse odhodke, vključno z vračanjem kreditov skupaj z obrestmi, kolikor so bili ti najeti za izvedbo investicije. Izračunajo se iz finančnega toka, ki zajema vse vhodne in izhodne elemente v fazi priprave, izvedbe in obratovanja investicije. Kot relevantni kazalci finančne učinkovitosti se izračunata finančna interna stopnja donosnosti (ISD(f)), finančna neto sedanja vrednost (NSV(f)) in finančna relativna neto sedanja vrednost (RNSV(f)).

Ekonomska oziroma družbeno-ekonomska merila pri izračunu vključujejo tudi učinke, ki jih projekt prinaša ne le upravljavcu infrastrukture, temveč tudi drugim ekonomskim subjektom. Tako ekonomska merila poleg neposrednih koristi vključujejo tudi posredne koristi, kot so prihranek pri času potovanja, povečanje varnosti, vpliv na okolje in druge koristi za uporabnike prevoza in družbo kot celoto. Ekonomsko upravičenost investicije izkazujejo kazalci ekonomska interna stopnja donosnosti (ISD(e)), ekonomska neto sedanja vrednost (NSV(e)) in ekonomska relativna neto sedanja vrednost (RNSV(e)).

Razvojna merila dodatno poudarjajo razvojne elemente oziroma prispevke, ki jih ima določena investicija v širšem in ožjem prostoru. Izkazujejo se z vključenostjo v razvojne dokumente in vplivom na regionalni razvoj, ki se odraža predvsem v zmanjšanju razlik pri razvoju regije in med regijami.

V okviru tehnične poenotenosti (interoperabilnosti) so dodatno poudarjene gradbeno tehnične karakteristike železniške infrastrukture za tiste naložbene projekte, s katerimi se zagotavlja skladnost slovenskega z evropskim železniškim omrežjem. Tehnično poenotenje železniškega omrežja se nanaša na vse predpise ter tehnične in obratovalne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se zagotovi varnost in urejenost prometa za predpisan nivo obratovanja in se lahko nanaša na sosednje ali notranje železniško omrežje. Elementi infrastrukture, kot so največja dovoljena progovna hitrost, osna obremenitev, svetli profil, signalno-varnostne naprave in telekomunikacijske naprave, morajo pri obnovi oziroma gradnji novih prog dosegati vrednosti, ki so predpisani za tehnično poenotenje evropskega železniškega omrežja.

Pogoje za varen, urejen in neoviran javni železniški promet, ki se opravlja po enotnem tehnično – tehnološkem procesu določa Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00, 110/02 – ZGO-1 in 45/04). Stopnjo varnosti odražajo oziroma nanjo direktno vplivajo predvsem naslednji kazalci:

zmanjšanje števila izrednih dogodkov na opravljeno enoto prometnega dela,

zmanjšanje števila izrednih dogodkov na km proge,

zmanjšanje števila izrednih dogodkov na nivojskih križanjih,

odprava oziroma zmanjšanje vpliva človeškega faktorja.

Presoja vplivov na okolje je eden ključnih elementov, po katerih se ocenjujejo investicije v javno železniško infrastrukturo. Oceno posledic, ki bi jih imela realizacija predlaganega investicijskega projekta oziroma posameznih variant na okolje, se izdela v obliki poročila o vplivih na okolje. Samo metodologijo za izdelavo poročila o vplivih na okolje določa Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96). Rezultati poročila podajo primernost investicije z vidika vplivov na okolje.