2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki od celotnega zneska mezd ali plač, ki jih izplačujejo podjetja, ter davki od povečanja premoženja.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
i)
davek od dobička pravnih oseb;
ii)
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom iz nepremičnin in premičnin (dohodnina);
iii)
davek od premoženja
(v nadaljevanju “slovenski davek“);
b)
na Danskem:
i)
davek državi od dohodka (indkomsskatten til staten);
ii)
davek lokalnim skupnostim od dohodka (den kommunale indkomstskat);
iii)
davek lokalnim okrajem od dohodka (den amtskommunale indkomstskat);
iv)
davki, uvedeni po zakonu o davku od predhodnih meritev, raziskav ali črpanja ogljikovodikov (skatter i henhold til kulbrinteskatteloven);
v)
davek od vrednosti nepremičnin (ejendomsvaerdiskatten)
(v nadaljevanju “danski davek“).
4. Ta konvencija se uporablja tudi za kakršnekoli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k že obstoječim davkom ali namesto njih. Ob koncu vsakega leta pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah svoje davčne zakonodaje.