V 240. členu se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
"(5) Če bi zaradi razkritja identitete priče nastala utemeljena nevarnost za njeno življenje ali življenje njenega bližnjega sorodnika (1. do 3. točka prvega odstavka 236. člena tega zakona) oziroma, če je priča neposredni izvajalec ukrepov po 150., 151. in 155. členu tega zakona ter 49. členu zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98), ki ga pristojni organ odveže dolžnosti varovanja uradne tajnosti, razkritje njene identitete ni dopustno. V tem primeru se podatki, pridobljeni v postopku po tretjem odstavku tega člena, takoj po identifikaciji in pred zaslišanjem priče, izločijo iz spisa in hranijo kot uradna tajnost. Njihov pregled in uporaba sta dopustna samo v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep iz zadnjega odstavka tega člena. Od neposrednega izvajalca ukrepov po 150., 151. in 155. členu tega zakona ter 49. členu zakona o policiji se praviloma ne zahteva osebnih podatkov, ampak zadostuje, če se identificira s službenim delovnim imenom in uradnim dokumentom, ki potrjuje njegovo svojstvo.
(6)
Zaslišanje priče iz prejšnjega odstavka se opravi s pomočjo tehničnih sredstev (zaščitna stena, naprava za popačenje glasu, prenos zvoka iz posebnega prostora in druga zaščitna sredstva). Preiskovalni sodnik prepove vsa vprašanja, pri katerih bi lahko odgovori nanje razkrili identiteto priče.
(7)
Preiskovalni sodnik izda poseben sklep, s katerim zagotovi anonimnost določeni priči. Odločitev o tem sprejme na predlog državnega tožilca, priče ali po uradni dolžnosti. Sklep ne sme vsebovati podatkov, ki bi lahko privedli do razkritja identitete priče.".