(1)
V poročilu o škodi se nosilcu kmetijskega gospodarstva potrdi ocena neposredne škode na podlagi:
1.
verificirane povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske rastline zaradi posledic suše, pozebe in neurij s točo na geografsko zaokroženem območju, znotraj katerega je zemljišče kmetijskega gospodarstva,
2.
pričakovanega hektarskega donosa kmetijske rastline, ocenjenega na podlagi podatkov Kmetijske svetovalne službe Slovenije o pridelavi posamezne kmetijske rastline glede na geografske in druge značilnosti kmetijskega zemljišča,
3.
povprečne tržne cene kmetijske rastline v letu 2000, ki je zmanjšana za stroške vseh neizvedenih storitev agrotehničnih ukrepov.
(2)
Verificirana povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline se za posamezno geografsko zaokroženo območje iz 1. točke prejšnjega odstavka izračuna kot povprečje verificiranih podatkov o stopnjah poškodovanosti kmetijske rastline na tem območju.
(3)
Geografsko zaokrožena območja iz 1. točke prvega odstavka tega člena so območja, na katerih imajo tla kmetijskih zemljišč podobno sposobnost za zadrževanje vode, glede primanjkljaja padavin ter stopnje poškodovanosti rastlin zaradi suše, pozebe ali neurja s točo pa med posameznimi zemljišči na tem območju ni velikega odstopanja. Geografsko zaokrožena območja se določi:
-
na podlagi podatkov iz poročila o škodi, če gre za odpravo posledic pozebe in neurij s točo, in
-
na podlagi meteoroloških podatkov o povprečnem primanjkljaju padavin za čas suše v juliju in avgustu leta 2001 ter podatkov o sposobnosti tal za zadrževanje vode, če gre za odpravo posledic suše.
(4)
Za pomoč pri odpravi posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 se nosilcu kmetijskega gospodarstva določi državna pomoč v višini:
-
30% potrjene škode zaradi posledic pozebe ali neurij s točo,
-
40% potrjene škode zaradi posledic suše,
-
50% potrjene škode zaradi posledic suše, če gre za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki opravlja kmetijsko dejavnost in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edino ali glavno dejavnostjo. Če je nosilec kmetijskega gospodarstva fizična oseba (kmet), se šteje, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edino ali glavno dejavnostjo, če je zavarovan iz naslova te dejavnosti po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
(5)
Potrjena škoda iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi naslednjega izračuna:
V(škoda) = D(donos) . C(kmet. rastlina) . S(kmet. površina) . ((P(poškodovanost))(na 2) – 29(na 2))(na 1/2) /100
kjer je:
V (škoda) - višina potrjene škode, izražena v tolarjih,
D (donos) - pričakovani hektarski donos iz 2. točke prvega odstavka tega člena, izražen v kg/ha,
C (kmet. rastlina) - povprečna tržna cena kmetijske rastline v letu 2000, ki je zmanjšana za stroške vseh neizvedenih storitev agrotehničnih ukrepov in izražena v tolarjih na kg pridelane kmetijske rastline,
P (poškodovanost) - verificirana povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline, izražena v odstotkih,
S (kmet. površina) - kmetijska površina, izražena v ha.
(6)
Če je verificirana povprečna stopnja poškodovanosti za posamezno kmetijsko rastlino na geografsko zaokroženem območju manjša od 30 odstotkov, se višine potrjene škode na podlagi izračuna iz prejšnjega odstavka ne določa, nosilcem kmetijskih gospodarstev pa se na takem geografsko zaokroženem območju za to kmetijsko rastlino sredstva državne pomoči ne dodelijo.
(7)
Za posamezno kmetijsko gospodarstvo se višina potrjene škode ne določa in sredstva državne pomoči ne dodelijo, če skupna površina kmetijskih zemljišč, ki jih uporablja kmetijsko gospodarstvo, ne presega 1 ha primerljive kmetijske površine.
(8)
Za 1 ha primerljive kmetijske površine po tem zakonu se šteje:
-
1 ha njiv ali vrtov ali
-
2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali
-
4 ha pašnikov ali
-
0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč ali
-
8 ha gozdov ali
-
5 ha gozdnih plantaž ali
-
6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin.
(9)
Če je za posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva celotna višina sredstev državne pomoči, določena na podlagi določb tega zakona, manjša od 30.000 tolarjev, nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do dodelitve sredstev državne pomoči.