(1)
Storilcem prekrškov, katerim je bila izrečena denarna kazen spremenjena v zapor do uveljavitve tega zakona, pa se ta zapor še ni začel izvrševati, se izvršitev kazni zapora odpusti. Sodišče v teh primerih izda odločbo o odpustitvi izvršitve kazni zapora.
(2)
Storilcem prekrškov, ki jim je bila denarna kazen spremenjena v zapor in ga na dan uveljavitve tega zakona še niso prestali v celoti, se preostali del kazni zapora odpusti in se jih odpusti iz zavoda, v katerem prestajajo kazen zapora, v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00) o odpustu obsojencev.
(3)
Če denarne kazni, izrečene do uveljavitve tega zakona, ni mogoče prisilno izterjati, se postopki spremembe neizterjane denarne kazni oziroma njenega ostanka v zapor ustavijo. V teh primerih sodišče izda odločbo o ustavitvi postopka spremembe denarne kazni v zapor. Zoper tako odločbo ni pritožbe.
(4)
V postopkih iz prvega odstavka 222. člena Zakona o prekrških, ki do uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se denarna kazen, ki je ni mogoče prisilno izterjati, ne spremeni v zapor. V odločbi, s katero sodišče izreče denarno kazen, ne navede opozorila o spremembi denarne kazni v zapor v primeru njene neizterljivosti.