49. člen
(1)
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v breme delodajalca v naslednjih primerih:
-
bolezni
-
poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, na poti na delo ali na poti z dela
-
letnega dopusta in drugih plačanih odsotnosti z dela iz 24. člena te pogodbe
-
za čas odrejenega ali določenega zdravstvenega pregleda delavca, na katerega ga napoti delodajalec v okviru izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu.
-
na državne praznike in dela proste dneve po zakonu,
-
odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca,
-
za čas stavke, organizirane po zakonu o stavki in stavkovnih pravilih, v primeru bistvenega kršenja kolektivnih pogodb, kadar so izčrpane vse pogajalske možnosti,
-
v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
(2)
V primerih iz 1. alineje 1. odstavka je osnova za nadomestilo plače plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas, valorizirana z rastjo plač pri delodajalcu za pretekli mesec brez nadomestil plače, nadomestilo pa znaša najmanj 80% osnove.
(3)
V vseh ostalih primerih je osnova za izračun nadomestila plače povprečna plača delavca v preteklih 3 mesecih, valorizirana z rastjo plač pri delodajalcu za tekoči mesec. Plača iz prejšnjega stavka ne vsebuje nadomestil plač in se izračuna iz urne postavke za čas prisotnosti na delu.
(4)
Nadomestila plače ne morejo presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.