11. člen
(1)
V času delovnega razmerja delodajalec lahko odredi delavcu opravljanje druge vrste dela, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi, na podlagi pisne odredbe, in sicer v naslednjih primerih:
-
delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za njegovo zdravje,
-
če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
-
ob nenadnih okvarah delovnih naprav,
-
v primeru nenadno povečanega obsega del,
-
nadomestitev nenadno začasno odsotnega delavca,
če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.
(2)
Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela, dokler obstajajo razlogi, navedeni v 1. odstavku tega člena, in sicer največ 15 zaporednih delovnih dni.
(3)
Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka. Delavcu se lahko odredi delo, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delu.
(4)
Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe iz 1. in 3. odstavka tega člena, delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.
(5)
Delavcu, ki zaradi izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa ne sme opravljati del, za katera je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se lahko odredi opravljanje druge vrste dela, za katera se zahteva enaka ali nižja stopnja zahtevnosti, dokler taka prepoved traja.