1. člen
(1)
Dela se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:
I.
tarifni razred: (enostavna dela)
Dela, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II.
tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Dela, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji.
III.
tarifni razred: (srednje zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva zaključen 2-letni ali verificiran program nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV.
tarifni razred: (zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva zaključni 3-letni program javno priznanega srednjega poklicnega izobraževanja ali najmanj 2 leti in pol javno priznanega nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V.
tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Dela, za katera se zahtevajo najmanj 3 leta srednjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali najmanj 4 leta javno priznanega srednjega strokovnega oziroma tehničnega izobraževanja.
VI.
tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva višješolska izobrazba ali izobrazba, pridobljena po programu višješolskega strokovnega izobraževanja.
VII.
tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva visokošolska izobrazba ali univerzitetna izobrazba.
VIII.
tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem univerzitetnem izobraževanju.
IX.
tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva javno priznan doktorat znanosti.