(1)
Družba je v težavah, kadar ni zmožna z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih družbenikov, delničarjev ali upnikov, ustaviti negativnih gibanj poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozila obstoj družbe.
(2)
Predpostavlja se, da je družba v težavah:
-
kadar tekoča izguba kapitalske družbe, skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih 12 mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala, pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja;
-
kadar tekoča izguba osebne družbe, skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih, in je tekoča izguba v zadnjih 12 mesecih dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih, pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja;
-
če je družba iz prejšnjih alinei že postala plačilno nesposobna ali če izpolnjuje pogoje za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo.
(3)
V primeru, da družba v težavah ne izkazuje izgube kapitala v smislu prejšnjega odstavka, lahko težave dokazuje z naraščajočimi izgubami, povečanimi terjatvami, zmanjševanjem prodaje, povečevanjem zalog, zmanjšanjem izkoriščenosti proizvodnih sredstev, padanjem denarnih tokov, naraščajočimi dolgovi, naraščajočimi stroški obresti ali zmanjševanjem vrednosti premoženja.
(4)
Natančnejša merila za dokazovanje težav iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).