75. člen
(načrtovanje v območjih gozdov)
(1)
Pri načrtovanju v območju gozdov je treba zagotavljati tudi:
1.
prilagajanje naravnim sestavinam prostora;
2.
preprečevanje pretirane fragmentacije gozdov;
3.
ohranjanje in vzpostavljanje osnovne ekološke funkcije v krajini (zatočišča za živali, življenjski prostori zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in podobno), ob upoštevanju funkcij gozda;
4.
da se ne poslabša stanje voda in vodni režim;
5.
neovirane prehode prostoživečih živali;
6.
preprečevanje nastajanja erozijskih procesov;
7.
preprečevanje nastanka in širitve požarov;
8.
ohranjanje kvalitete bivanja.
(2)
Za območja prepletanja gozdarske in kmetijske dejavnosti se določi prostorske enote, v katerih se opredeli delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene.
(3)
Na območjih, ki so zavarovana po predpisih o gozdovih, se v prostorskem redu občine kot namenska raba prostora določi območje gozdov.
(4)
Na območju varstva kulturne dediščine in na območjih izjemnih krajin, kjer se gozdovi pojavljajo fragmentarno ali z gozdnim robom mejijo na obdelovalne površine, je treba ohranjati obstoječi obseg gozda kot pomembno sestavino kulturne krajine.
(5)
V območjih kulturne krajine, kjer je gozdnatost majhna (pod 10%), gozdov praviloma ni dovoljeno krčiti.
(6)
Gradnja gozdnih prometnic mora biti prostorsko racionalna in v skladu z okoljskimi zahtevami. Gozdne prometnice ne smejo vidno razvrednotiti prostora, pospeševati erozijskih procesov ter vplivati na stanje voda in odtočni režim. Gozdne prometnice morajo biti uporabne v primeru požara. Uporablja se jih tudi v rekreacijske in turistične namene.
(7)
Objekti gospodarske infrastrukture morajo biti skozi gozdni prostor speljani tako, da vidno čim manj razvrednotijo krajino. V prostoru z majhnim deležem gozda je treba omenjene objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(8)
Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(9)
Kot prednostna območja za sanacijo se obravnavajo območja razvrednotenih in poškodovanih varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom, gozdov na območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter gozdov na območjih izjemnih krajin in na drugih območjih z visoko stopnjo naravne ohranjenosti.
(10)
Območja razvrednotenih gozdov in gozdov, ki sodijo v kategorijo večnamenskih gozdov, se na osnovi analiz, ki so del strokovnih podlag za pripravo prostorskih aktov lokalnih skupnosti, lahko namenijo drugim rabam oziroma dejavnostim.